V soboto, 21.2.2015 ob 17h, se bo v Socialnem centru Rog odvila zabava »Ne diraj lava dok spava«, druženje ob prvi obletnici pogreba Aleksandra Todorovića, ogled kratkega dokumentarca o gostovanju kranjskega Prešernovega gledališča z igro »25.671« ter enega zadnjih intervjujev z Aleksandrom Todorovićem.

V sredo, 25.2.2015 ob 18h, se bo v Socialnem centru Rog odvil posvet »Dediščina Aleksandra Todorovića, slovenskega Malcolma X«.

V četrtek, 26.2.2015, na samo obletnico izbrisa, pa se bo odvilo več dogodkov:

• ob 13h bo v Mestnem muzeju potekal posvet »Izbris – refleksije o popravi krivic«,
• ob 17h bo v Socialnem centru Rog potekala redna letna skupščina članov Civilne iniciative izbrisanih aktivistov (CIIA),
• ob 19h bo v Socialnem centru Rog premiera filma Dimitra Anakieva z naslovom “Poslednji dani Ace Todorovića”,
• ob 21h, prav tako v Socialnem centru Rog, pa sledi monokomedija »Čefurji raus« po romanu Gorana Vojnovića, v režiji Marka Bulca, igra Aleksandar Rajaković – Sale.

Posvet Mirovnega inštituta in Amnesty International Slovenije ob obeležitvi 23. obletnice izbrisa

26. februar 2015 ob 13. uri, Mestni muzej Ljubljana

V letu 2015 obeležujemo 23. obletnico izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, s katerim so oblasti leta 1992 več kot 25.000 posameznikom nezakonito odvzele pravico do stalnega prebivanja v Sloveniji. Ob tej priložnosti si bomo vzeli čas za premislek o stanju 23 let pozneje, o položaju izbrisanih danes, o načinih naslavljanja tega problema, vlogi različnih akterjev in obravnavi izbrisa v posameznih družbenih podsistemih. O izbrisu se je izreklo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je Slovenijo obsodilo zaradi kršitve pravic izbrisanih, Slovenija pa je leta 2013 na podlagi njegove sodbe sprejela zakon o povračilu škode izbrisanim.

Ali je bilo s temi mehanizmi poskrbljeno za ustrezno popravo krivic? Je odškodninska shema ustrezna? Je država na ustrezen način poskrbela za ureditev statusov? Kakšne pravne možnosti v tem primeru izbrisanim preostanejo v prihodnje? Kakšen je pogled izbrisanih na popravo krivic in kako svoj vlogo v prizadevanjih ocenjujejo sami? Kakšna je bila vloga civilne družbe, prava, politike in znanosti?

O teh in drugih vprašanjih razumevanja in naslavljanja izbrisa bomo razpravljali na posvetu, na katerem bodo sodelovali:

• Metka Mencin Čeplak, Fakulteta za družbene vede, predlagateljica amandmajev, ki bi preprečili izbris
• Uršula Lipovec Čebron, Filozofska fakulteta, aktivistka za povrnitev pravic izbrisanih
• Blaž Kovač, predstavnik Amnesty International Slovenije
• Matevž Krivic, predstavnik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije
• Mirjana Učakar, aktivistka Amnesty International Slovenije z osebno izkušnjo izbrisa

Pogovor bo povezovala: Katarina Vučko, Mirovni inštitut.

Vljudno vabljeni!

Mirovni inštitut in Amnesty International Slovenije vabita na kratko predstavitev o izbrisu v torek 25.2.2014 ob 19. uri v Centru kulture Španski borci, v galeriji v 1. nadstropju.

Pred predstavo 25.671 Prešernovega gledališča Kranj, ki bo v torek, 25. februarja 2014, ob 20. uri v Centru kulture Španski borci, bosta Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut v sodelovanju z izbrisanimi izvedla kratko polurno predstavitev o  izbrisu za vse, ki morebiti podrobnosti izbrisa še ne poznajo ali zgolj želijo odgovore na tista vprašanja, katerim se slovenska politika izogiba.

Filozofska fakulteta vabi na simpozij v okviru tedna izbrisanih, ki bo v četrtek, 27. 2. 2014, ob 10h v Modri sobi (5. nadstropje) Filozofske fakultete UL.

Pravice otrok naj bi ščitile mnoge mednarodne konvencije, dobrobit otrok naj bi varovale tako nacionalne kot lokalne institucije, predstavniki oblasti pa v svojih političnih programih obljubljajo posebne ukrepe v korist otrok. Z izbrisom iz registra stalnih prebivalcev Slovenije je pravice izgubilo tudi veliko število otrok – tako izbrisanih otrok kot otrok izbrisanih staršev. Od izbrisa dalje ni nobena ustanova na državnem in/ali evropskem nivoju poskušala na javen, kolektiven način zaščititi pravic otrok, ki jih je prizadel izbris. Izbrisani otroci in otroci izbrisanih so ostajali vseskozi nevidni in neslišni. Čeprav je od izbrisa minilo že 22 let in so v tem času že odrasli, je pomembno javno spregovoriti o njihovih izkušnjah.

Da bi se iz njihovih pričevanj česa naučili, potrebujemo kolektivno refleksijo. Da bi posledice izbrisa čimbolj razumeli in preprečili podobne situacije, potrebujemo kontinuirano raziskovanje, javne diskusije in smiselne ukrepe na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

10.00 – 10.45 dr. Stuart Aitken (Univerza v San Diegu): Uklenjeni v prostoru: pravice in gibanje mladih ljudi/Locked-in-Place: Young People’s Rights and Mobilities

10.45 – 11.45 pričevanja izbrisanih otrok in otrok izbrisanih, moderira dr. Uršula Lipovec Čebron (Filozofska fakulteta)

11.45 – 12.00 odmor za kavo

12.00 – 12.30 Sara Pistotnik (SC Rog, Filozofska fakulteta): Otroci izbrisa – nekaj izhodišč

12.30 – 14.00 okrogla miza Posledice izbrisa za otroke: izkušnje in pravni vidiki,  Blaž Kovač (Amnesty International), Katarina Vučko (Mirovni inštitut), Ana Živanović (Filozofska fakulteta), povabljeni so tudi predstavniki Skupnosti centrov za socialno delo in Direktorata za družino  Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve; moderira dr. Jelka Zorn (Fakulteta za socialno delo).

Filozofska fakulteta in Fakulteta za socialno delo vabita na pogovor ob knjigi Zgodbe izbrisanih prebivalcev in njenem prevodu v hrvaški jezik – 28. 2. 2014 ob 16.00 uri v Trubarjevi hiši literature, Stritarjeva 7, Ljubljana.

Letos bo minilo 22 let od največje kršitve človekovih pravic v Sloveniji, izbrisa 25.671 oseb iz registra stalnih prebivalcev. Raznolike posledice, ki izhajajo iz nezakonitega odvzema stalnega bivališča, so silovito zaznamovale življenja izbrisanih in njihovih najbližjih, prenekatera krivica pa še danes ostaja nepopravljena. Ob knjigi Zgodbe izbrisanih prebivalcev in njenem nedavnem prevodu v hrvaški jezik bodo govorili o socialnih, zdravstvenih, pravnih in drugih učinkih izbrisa, držah in strategijah, s katerimi so se izbrisani zoperstavljali oviram vseh vrst, ter osvetlili dogajanje v času izbrisa in predstavili še nekončan boj za povrnitev pravic.

Na pogovoru bodo sodelovali: Andrea Feher (soavtorica), Miša Hrib (soavtorica), dr. Uršula Lipovec Čebron (sourednica), dr. Jelka Zorn (sourednica), Shura Dumanić (Založba Shura Publications), Andrej Okreša (prevajalec), Darija Žilić (prevajalka), in Vladimir Vidaković (prevajalec); pogovor bo povezoval Blaž Bajič. Debato bo s kitarskim nastopom pospremil Vladimir Vidaković.

Na predvečer obletnice izbrisa bo Prešernovo gledališče Kranj s predstavo 25.671 gostovalo v Ljubljani, in sicer

v torek, 25. februarja 2014, ob 20. uri v Centru kulture Španski borci.

Predstava 25.671 je avtorski projekt, ki govori o izbrisu 25.671 oseb iz Registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije dne 26. 2. 1992. S predstavo želi gledališče opozarjati javnost in slovensko vlado, da po več kot dveh desetletjih krivica izbrisanim še ni popravljena.

Predstava 25.671 je pri občinstvu in strokovni javnosti v Sloveniji in tujini naletela na izjemen odziv, na lanskem Borštnikovem srečanju pa je zanjo gledališče prejelo kar dve nagradi.  Predstavo o izbrisanih je režiral Oliver Frljić, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, v njej pa nastopajo igralci Vesna Jevnikar, Darja Reichman, Vesna Slapar,  Aljoša Ternovšek, Miha Rodman, Matjaž Višnar, Borut Veselko, Maja Frančeškin, Bojan Stojanov in Tina Vlašič.

Več o predstavi si lahko preberete na: http://www.pgk.si/main.php?gr1=performance&id=2012060415002025 in  http://www.spanskiborci.si/7/463/25-671.html

Pred predstavo bosta  Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut v sodelovanju z izbrisanimi izvedla kratko polurno predstavitev o  izbrisu za vse, ki morebiti podrobnosti izbrisa še ne poznajo – ali zgolj želijo odgovore na tista vprašanja, katerim se slovenska politika izogiba. Polurne predstavitve o izbrisu se lahko udeležite uro pred predstavo, ob 19. uri, prav tako v Španskih borcih, v galeriji v 1. nadstropju (za napotke glede lokacije povprašajte pri vhodu).

Vljudno vabljeni!

V tradicionalnem Tednu izbrisanih, ki se odvija vsakoletno ob obletnici izbrisa iz registra stalnega prebivalstva (26. februar), se bodo tudi v letu 2012 odvijali javni dogodki, ki jih bodo organizirali izbrisani sami ter nevladne organizacije s področja človekovih pravic. Javni dogodki bodo organizirani z namenom osveščanja javnosti in opozarjanja na potrebo po popravi krivic, povzročenih z izbrisom.

Teden izbrisanih 2007, okrogla miza v KUD France Prešeren | Fotografija: Darij Zadnikar

Program tedna izbrisanih bo objavljen tudi na tem informacijsko dokumentacijskem portalu.

Oglejte si dogodke, organizirane v Tednu izbrisanih v preteklih letih.

Novinarska konferenca
4. julij 2011, knjižnica Mirovnega inštituta, Ljubljana

Knjigo z naslovom »Zgodbe izbrisanih prebivalcev«, ki je izšla pri založbi Sanje, sta uredili Uršula Lipovec Čebron in Jelka Zorn. Sestavlja jo 27 zgodb, ki so jih izbrisani napisali skupaj s študentkami in študenti Fakultete za socialno delo in Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete. Gre za zgodbe o pogumu, inovativnosti, strategijah preživetja in upanju, ki razkrivajo nove ali manj znane vidike izbrisa in njegovih posledic.

Fotografija: Borut Krajnc

Razlog za odhod izbrisanih v Strasbourg je udeležba na javni obravnavi Velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji, ki je bila 6. julija 2011. Sedemčlanski senat Evropskega sodišča je 13. julija 2010 ugotovil, da je Republika Slovenija zaradi dolgoletne neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča kršila 8. in 13. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (ki varujeta pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva). Vlada Republike Slovenije je zahtevala, da o primeru odloči Veliki senat, v ta namen pa je Evropsko sodišče razpisalo javno obravnavo, ki so se je udeležili odvetnika pritožnikov, pritožniki, izbrisani in drugi posamezniki, ki so sodelovali pri pripravi tožbe na Evropsko sodišče, pravnici z Mirovnega inštituta ter nekaj novinarjev in fotoreporterjev. Odhod tožnikov, drugih izbrisanih in njihovih podpornikov na sodno razpravo v Strasbourg je organiziral Mirovni inštitut.

Pogovor ob izidu knjige Mirovnega inštituta
24. februar 2011, Cankarjev dom, Ljubljana

Fotografija: Borut Krajnc

Knjiga Mirovnega inštituta z naslovom »Brazgotine izbrisa. Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije« je leta 2010 izšla v slovenskem jeziku. Leto kasneje predstavljamo angleški prevod tega dela, ki je skupni rezultat sedmih avtoric. Izbris je v knjigi postavljen v različne kontekste – ekonomske in politične tranzicije, vzpostavljanje skupne evropske migracijske politike, varstvo človekovih pravic, zdravstvene težave, vzpostavljanje nacionalne države, jezikovne pravice in emancipatorna gibanja. Avtorice s postavljanjem izbrisa v različne kontekste poskušajo prispevati k širšemu razumevanju tega dejanja – nezakonitega odvzema pravnega statusa. Knjiga je posvečena Aleksandru Todoroviću zaradi njegovega neprecenljivega prispevka k boju za pravice izbrisanih.

Pogovor ob izidu knjige Mirovnega inštituta
25. februar 2010, Cankarjev dom, Ljubljana

Knjiga Mirovnega inštituta z naslovom »Brazgotine izbrisa. Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije« je skupni rezultat sedmih avtoric. Izbris je v knjigi postavljen v različne kontekste – ekonomske in politične tranzicije, vzpostavljanje skupne evropske migracijske politike, varstvo človekovih pravic, zdravstvene težave, vzpostavljanje nacionalne države, jezikovne pravice in emancipatorna gibanja. Avtorice s postavljanjem izbrisa v različne kontekste poskušajo prispevati k širšemu razumevanju tega dejanja – nezakonitega odvzema pravnega statusa. Knjiga je posvečena Aleksandru Todoroviću zaradi njegovega neprecenljivega prispevka k boju za pravice izbrisanih.

Predstavitev knjige »Brazgotine izbrisa« | Foto: Jaka Adamič