Izbris: rešena niso niti osnovna statusna vprašanja, psihično in finančno izčrpavajoča pot do odškodnin
25. 2. 2016 | Človekove pravice in manjšine, Politika
Ob letošnji 24. obletnici izbrisa v Amnesty International Slovenije ter na Mirovnem inštitutu opozarjajo, da izbris kot ena izmed najbolj grobih sistematičnih kršitev človekovih pravic naše države, pristaja na obrobju političnega dogajanja. Domača politična elita ni pripravljena ustrezno in pošteno razrešiti niti pravnih statusov izbrisanih, kaj šele prizadetim priznati primerno odškodnino za vse trpljenje, ki so ga prestali.
Razrešitev pravnih statusov izbrisanih ostaja ključen element primerne odprave krivic za kršitve človekovih pravic izbrisanim. Po izteku statusnopravne zakonodaje (ZUSDDD – Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS je prenehal veljati leta 2013) ni več na voljo novih pravnih možnosti za ureditev statusa. Rok za vložitev prošenj po tem zakonu je bil nerazumno kratek, tako da je zaradi tega in vsebinskih omejitev približno polovica od 25.671 izbrisanih ostala brez urejenega pravnega statusa v Sloveniji. Večinoma gre za osebe, ki živijo v tujini, še vedno pa nekateri brez statusa živijo tudi v naši državi brez pravnih možnosti za njegovo ureditev. Najbolj v nebo vpijajoč je primer otrok izbrisanih, rojenih v tujini, ki so bili iz ZUSDDD zaradi rojstva v tujini izločeni, sedaj pa drugih pravnih možnosti nimajo. Drugi zaskrbljujoč primer v Sloveniji živečih izbrisanih brez urejenega statusa so starejši izbrisani, ki brez vsakršnega socialnega varstva vstopajo v leta, ko ne bodo mogli poskrbeti zase. Ker gre za otroke in starejše izbrisane, ki svojih družin ne želijo javno izpostavljati, tega izziva ne smemo mirno ignorirati, saj gre za izjemno ranljive posameznike, ki jih je država dolžna zaščititi.
Kljub temu, da je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Kurić proti Sloveniji jasno poudarila kršitve človekovih pravic in nujno odpravo posledic, domača politična elita vsebine te sodbe ni uspela ustrezno preliti v domače pravo. Namesto da bi država ravnala modro in ustrezno implementirala sodbo ter pravično uredila dostop izbrisanih do odškodnine, je sprejela pomanjkljiv zakon. Sedaj se s spornimi določili Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), ukvarjajo sodišča. Septembra 2015 je Vrhovno sodišče RS na podlagi vsebinsko sorodne poprejšnje odločitve Ustavnega sodišča iz junija 2015 v eni od revizij odškodninskih zadev izbrisanih iz obdobja pred sprejemom ZPŠOIRSP sprejelo pomembno odločitev. Vrhovno sodišče meni, da je omejitev višine odškodnine iz zakona protiustavna, zato je sprožilo postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Pot izbrisanih do pravične odškodnine bo zato dolga, tudi za tiste, ki so zaupali v pravni red in se spustili v sodne postopke in v njih uspeli – sodna praksa kaže, da Državno pravobranilstvo v imenu države dosledno vlaga pritožbe zoper za izbrisane ugodne sodbe sodišč in jih tako psihično in finančno izčrpava.
Ob 24. obletnici zato državo Amnesty International Slovenije ter Mirnovni inštitut pozivata, da naj ne čaka na nove obsodbe mednarodnih institucij, temveč spoštuje svoje obveznosti do izbrisanih in s pravično ureditvijo dostopa do statusa ter odškodnin popravi povzročene krivice.
