Novice

Forum MI: Kriminalizacija upora – kriminalizacija življenja

Forum MI: Kriminalizacija upora – kriminalizacija življenja

Na Forumu Mirovnega inštituta »Kriminalizacija upora – kriminalizacija življenja«, ki je potekal v sredo, 19. marca 2014 v Cankarjevem domu, smo govorili o skupni točki vseh uporov, ki se širijo po Sloveniji in svetu: točki kriminalizacije. Strinjali smo se, da je glavni motor ohranjanja sodobne države represivni aparat, ki s pomočjo pravnih norm in po diktatu vsakokratnih (»levih« ali »desnih«) političnih in ekonomskih elit zavoljo ohranjanja obstoječega stanja, ki je stanje neenakosti, po vsem svetu deluje tako, da izbruhe socialnega nezadovoljstva potiska na področje kriminalizacije. V tem smo prepoznali težnjo, da bi upore izgnali iz področja priborjenih pravic oz. politike na področje kriminalitete, s ciljem omejevanja pravice do svobodnega združevanja in izražanja ne le na javnih protestih, demonstracijah, shodih, temveč tudi v vsakdanjem življenju. V tem smislu se je delitev na »mirne« in »nasilne« protestnike do sedaj pokazala kot zelo učinkovita strategija političnih elit (ob izdatni pomoči dominantnih medijev), saj se z brutalno kriminalizacijo nekaj posameznikov in posameznic priročno preusmeri pozornost proč od sistemskega nasilja države, ki do takšnih reakcij sploh pripelje. »Mirni protestniki« so sprejeti (oblikovanje zahtev, formiranje novih političnih strank, pristajanje na dominantni anti-politični diskurz in delitev oblasti), ker v bistvu s svojim delovanjem ne spremenijo ničesar in so zato za vsakokratno oblast ne-nevarni, jo kvečjemu vedno na novo rekonstruirajo oz. mesto oblasti kot takšno utrdijo. »Nasilni protestniki« pa so za vsakokratno oblast nevarni, saj zamajejo njene temelje in dajo vidnost konfliktu, to je razkrijejo prikrito sistemsko nasilje države, ki je izjemno nevarno. To pa seveda ni zgolj policijsko nasilje na ulicah, temveč simbolno nasilje (tako pravno kot moralno), ki ga vsaka država potrebuje za ohranjanje simbolnega reda.

https://www.youtube.com/watch?v=Adg04yhYgA4&feature=youtu.be

Žiga Podgornik Jakil
, aktivist in sodelavec Skupine Svoboda vstajnikom, je pojasnil, kaj se trenutno dogaja z 28 mariborskimi vstajniki, ki so bili v sumljivem procesu in brez resničnih dokazov kazensko ovadeni, od tega jih je sedem že nepravnomočno obsojenih na sedem mesecev zapora na podlagi obtožnice, da so bili del skupine, ki je »preprečevala uradni osebi uradno dejanje«. Sodba je slabo znamenje za drugo skupino vstajnikov, proti katerim poteka predkazenski postopek zaradi »suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo«, za katero je zagroženih od šest mesecev do pet let zaporne kazni. Izpostavil je tudi, do kakšnih in katerih zaključkov (ki kažejo na sistemske in subjektivne zlorabe) so prišli v raziskovanju mariborskega procesa. Dr. Simona Zavratnik, sociologinja, raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, aktivistka in sodelavka Skupine Svoboda vstajnikom, je kriminalizacijo upora jasno postavila v okvir kriminalizacije življenja in pojasnila, kako se kriminalizacija širi v Ljubljano in po Sloveniji, kjer se s plačilnimi nalogi, obtožnicami, ki vključujejo grožnjo z zapornimi kaznimi, ter sodbami sooča še veliko več udeležencev in udeleženk protestov po celi državi. Ob tem je izpostavila tipično izrivanje te teme iz medijskega diskurza; če bi namreč sklepali samo na podlagi medijev, za kriminalizacijo vstaj sploh ne bi vedeli. Ana Jug, odvetnica, ki zastopa nekatere vstajnike in Skupino Kazenska ovadba, je izpostavila, s čim se sooča kot zastopnica vstajnikov ter podala konkretne izkušnje in primere. Izpostavila je žalostno resnico, da pravice v Sloveniji pravna država že zdavnaj ne zagotavlja več, saj bi protestniki v bistvu morali biti nagrajeni, da so opozorili na nezakonite posle mariborskega župana, ki je oškodoval mesto Maribor, ter celotne politične elite, ki negativno vpliva na družbo kot takšno, ne pa da so za to preganjani in kaznovani. Prav tako je izpostavila, da kljub temu, da imamo v skladu z Ustavo RS vsi pravico protestirati, ta pravica na sodišču nič ne pomeni, čeprav je pravno-formalno Ustava nad vsemi zakoni. Emin Eminagić aktivist in neodvisni raziskovalec, sodelavec organizacije Fronta svobode iz Tuzle v BiH, je izpostavil vzporednice med Tuzlo in Mariborom ter pojasnil, kako so se vstaje začele v BiH, kako se sedaj razvijajo v obliki plenumov (skupščin) in kako se ljudje v BiH soočajo s kriminalizacijo. Pojasnil je tudi, da je mirnih protestov v BiH v zadnjih letih bilo ogromno, a niso na ta način nikoli ničesar dosegli, šele sedaj se namreč BiH oblasti počutijo vsaj malce odgovorne za nastalo situacijo.