Evropska unija mora prevzeti odgovornost in nemudoma ukrepati, da prepreči nadaljevanje množičnega umiranja v mediteranskem morju

Zaposleni na Mirovnem inštitutu smo pretreseni zaradi množičnega umiranja v Sredozemskem morju, ki je posledica migracijskih politik in ukrepov Evropske unije (EU). Nedavna smrt 800 oseb in na tisoče mrtvih že pred tem so grozljiv opomin, da EU, njeni voditelji in institucije niso opravili svojega dela. Kot raziskovalci na področju človekovih pravic in migracij ter kot državljani EU imamo občutek, da nas politiki potiskajo v organizirano krivdo za te smrti. Utopitev tolikšnega števila ljudi je bila povsem predvidljiva. Leta 2014, ko je italijansko operacijo Mare Nostrum, ki je nadzorovala tudi mednarodne vode, nadomestila veliko manjša Frontexova operacija Triton, so številne organizacije pozivale k nadaljevanju velikih operacij iskanja in reševanja. Nesprejemljivo je, da se voditelji EU sedaj pretvarjajo, da so šokirani in presenečeni, dejansko pa so ignorirali opozorila.

Prve odzive EU, ki naslavljajo zgolj kazensko preganjanje tihotapcev, ocenjujemo kot žaljive. Takšne reakcije popolnoma zanikajo vlogo in odgovornost EU za ta grozovita množična umiranja in povsem ignorirajo razloge, zaradi katerih ljudje zapuščajo svoje države. Takšni dogodki se bodo ponavljali znova in znova, če voditelji EU in voditelji držav članic ne bodo spremenili svojega odnosa in prevzeli politično odgovornost, ki tovrstne dogodke edina lahko prepreči. Od voditeljev EU kot naših predstavnikov in od voditeljev vseh držav članic, vključno s Slovenijo, zahtevamo, da sprejmejo konkretne ukrepe in jih podprejo z zadostnimi človeškimi, finančnimi in tehničnimi viri. Zahtevamo zlasti, da:

• takoj uporabijo vse razpoložljive kapacitete za operacije iskanja in reševanja, kar je edini način, da se preprečijo tragedije plovil;
• zagotovijo strogo spoštovanje mednarodnega prava beguncev in omogočijo ljudem, ki potrebujejo zaščito, dostop do azila;
• aktivirajo Direktivo o začasni zaščiti razseljenih oseb in tako omogočijo ljudem, ki bežijo pred vojnami, da varno zapustijo te države in dobijo status začasne zaščite v državah članicah EU, kar bi jim omogočilo, da tam počakajo na konec vojne;
• spremenijo rasistične migracijske politike in povečajo možnost za zakonite migracije v EU, da se ljudje ne bi bili prisiljeni zatekati k neregularnim načinom migriranja;
• premislijo sheme mednarodnega razvojnega sodelovanja predvsem v podsaharski Afriki in na Bližnjem vzhodu, saj trenutne sheme zelo očitno ne naslavljajo korenin oziroma resničnih vzrokov za probleme in ne izboljšujejo življenjskih pogojev mnogih ljudi, ki tvegajo svoje življenje in poskušajo najti pot v Evropo;
• spremenijo odnos EU, ki se osredotoča predvsem na nadzorovanje meja in preprečevanje nezakonitih migracij, v odnos, ki bo temeljil na človečnosti, solidarnosti in človekovih pravicah.