V Sloveniji lahko v kolektivnih pogodbah in podjetjih najdemo več primerov dobrih praks, ki zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje dela in družinskih obveznosti.

V kolektivnih pogodbah so to, na primer, naslednji ukrepi:

• 1-3 dni dodatne plačane odsotnosti za očete ob rojstvu otroka;
• plačana odsotnost zaradi nege ali drugih družinskih obveznosti, ko delavec nima pravice do nadomestila plače;
• razporejanje delovnega časa, ki je družini prijazno (omejevanje dela v nedeljo in ob praznikih, omejevanje nadurnega dela, ipd.).

Tudi nekatera podjetja so sprejela posebne ukrepe, kot na primer:

• plačan dopust za prvi šolski dan, za uvajanje v vrtec, ipd.;
• v denarni ali nedenarni obliki izplačano darilo ob rojstvu otroka;
• organizirano varstvo otrok v času šolskih počitnic;
• lastni vrtec;
• gibljiv delovni čas ter
• delo od doma.

Med dobre prakse sodi tudi izobraževanje vodstvenega kadra o pozitivnih učinkih, ki jih imajo ti ukrepi na zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšanje stresa in bolniških odsotnosti ter na povečanje motivacije, produktivnosti in uspešnosti poslovanja posameznega podjetja.

Kljub temu se večina podjetij še vedno aktivno ne ukvarja z vprašanjem, kako zaposlenim omogočiti lažje usklajevanje dela in družine, nasprotno, številna od njih pričakujejo, da bodo svoje življenje popolnoma podredili delu. Razen tega staršem usklajevanje dela in družine dodatno otežujejo prekarni zaposlitveni pogoji.