5 vprašanj: Žiga Vodovnik

1. Česa vas je bilo v zvezi s starševstvom najbolj strah, preden ste postali oče?

Ni bil ravno strah, a nelagoden občutek, kako kot oče sploh obvarovati otroka pred preštevilnimi »socializatorji«, ki danes tekmujejo v vplivanju na otroke. V mislih imam seveda medije in številne korporacije, ki v otrocih vidijo predvsem lahke tarče oz. ciljno publiko za produkte takšne ali drugačne vrste. Kot politično senzibilen človek sem imel največ dilem ravno v tem smislu.

2. Kaj pri starševstvu in partnerski zvezi počnete drugače kot je vaš oče?

Zelo težko vprašanje. Se seveda sprašujem, kako kot posamezniki v teh vlogah sploh reproduciramo naše starše? Lahko bi dejal, da so intence in vizije zagotovo podobne, se pa zagotovo razlikujemo v samem delovanju. Tako kot verjetno vsak posameznik od vseh drugih.

3. Kako ste zadovoljni s količino in kvaliteto časa, ki ga preživite z otroci?

Po najboljših močeh se trudim, da bi bila količina in kvaliteta kar se da največja. Kot visokošolski učitelj imam ta privilegij in hkrate breme, da zelo težko zamejim »delo« in »službene reči« od prostega časa, ko naj bi bil samo s hčerko.

4. Kako si delite delo doma?

Po mojem skromnem mnenju precej enakopravno, bi pa bilo bolj zanimivo to povprašati mojo partnerko. Nama je ideja delitve kot take mogoče še vedno sporna, saj se zavedava, da lahko hitro pride do spolne delitve dela – »jaz to, ona drugo«. Bolj torej govoriva o porazdelitvi nalog, ki jih poskušava skupaj čim lažje opraviti.

5. Kaj so najpomembnejše vrednote, ki jih želite predati otroku?

Zagotovo senzibilnost – bodisi za krivice, za lepoto, čustva itd. Seveda je v današnjih časih še kako pomemben pogum, avtonomnost in solidarnost. Je pa spet težko govoriti o predajanju, saj svojo vlogo jemljem bolj partnersko, usmerjevalno, manj pokroviteljsko.