‘Državljanstvo: kar je dosegljivo Argentincu, ni dosegljivo Bosancu’
14. 11. 2019 | Politika
Iz časopisa Dnevnik so na ministrstvu za notranje zadeve pridobili podatke o podeljenih državljanstvih. Iz statistične obdelave je razvidno, “da prosilce za državljanstvo iz določenih izvornih držav Slovenija večinoma sprejema po olajšanih pogojih (kar bi sicer morala biti izjema), druge pa prepušča strožjim pogojem.”
V Sloveniji priseljenci iz nekaterih držav, zlasti zahodnoevropskih, večinoma dobijo državljanstvo pod lažjimi pogoji kot priseljenci iz držav nekdanje Jugoslavije in z “globalnega juga”. Pregledali smo državno statistiko okrog 20.000 podeljenih državljanstev; trditve sociologov, da je država do dela priseljencev mačehovska, so se potrdile tudi v številkah.(Dnevnik, 14.11.2019)
“Politike (ne)sprejemanja v državljanstvo so zasnovane na etno-nacionalističnih temeljih. Državljanstvo, ki v širšem pomenu predstavlja prisotnost v javnem, vidnost in politično veljavnost v prostoru, je reducirana na sprejem ali zavrnitev sprejema v ‘slovenstvo’, razumljeno kot etnično čisti živelj, izjemna vrednota, ki jo je treba zaščititi pred morebitnim vdorom tujcev. … V globaliziranem svetu živimo v de facto večkulturnih okoljih in politike bi se morale prilagajati novim realnostim, namesto da objemajo domoljubje in suverenizem”, komentira Mojca Pajnik v članku Uroša Škerla Krambergerja o državljanstvu v časopisu Dnevnik.
Vir: Dnevnik, 14.11.2019
