Poročilo iz Šentilja

V četrtek, 12. novembra,  smo bili na Šentilju.

Prihodi beguncev so bili pogosti. Zjutraj ob osmih je pripeljal vlak, ob 9.30 so prispeli trije avtobusi s približno 150 begunci, ob desetih pa še pet avtobusov s približno 250 begunci (iz Dobovca). Ob 10.30 je prispel vlak s 600 begunci. Ob 11.50 sta prispela še dva avtobusa s 100 ljudmi (Gruškovje), okoli treh še trije avtobusi s 150 ljudmi. Okoli četrte ure popoldne je bilo slišati, da se v kratkem pričakuje 500 ljudi.

Ob 9.45 je policija pospremila 500 beguncev iz spodnjega od obeh šotorišč na medmejno območje. Ob približno 10.30 so tja pospremili 700 beguncev iz zgornjega šotorišča, ob 13h še 700 iz spodnjega šotorišča in ob 15h 700 iz zgornjega šotorišča. Malo pred četrto uro je bilo spodnje šotorišče prazno, tam je bilo le nekaj ljudi, ki so čakali svoje družinske člane, ki so prejemali zdravstveno oskrbo. V zgornjem šotorišču so bili le begunci, ki so prispeli s tremi avtobusi ob 15. uri.

Dopoldne je bilo rečeno, da Avstrija hitro sprejema begunce in da le-ti čakajo v medmejnem prostoru le pol ure ali 40 minut. Vendar pa je bila skupina 700 beguncev, ki so jo tja pospremili ob 13h, ob 15h, ko so policisti tja privedli novo skupino 700 beguncev, še vedno tam. V medmejnem prostoru takrat ni bil prisoten nihče – policija je potem, ko je begunce tja privedla, prostor zapustila. Pred ograjo tik pred vstopom v Avstrijo stoji le skupina avstrijskih vojakov. Pobuda Are you Syrious od 11.11. dostopa do medmejnega prostora nima več, menda naj bi jim oblasti to prepovedale zaradi neprimernega vedenja posameznih prostovoljcev (vir: Facebook Are you Syrious). UNHCR v medmejnem prostoru postavlja šotor, a še ni dokončan.

Občasno nazaj proti šotorišču prestrašeno priteče kdo od beguncev, ki je izgubil družinskega člana. Tudi danes je policija ob zapuščanju šotorišča občasno ljudi na hitro priganjala , kar je privedlo do zmede in ločevanja družin. Ženska z dvema otrokoma je obupano iskala moža, nismo ga našli v nobenem od šotorišč niti v medmejnem prostoru, najverjetneje je že prestopil mejo z Avstrijo, ni ji preostalo drugega, kot da počaka, da gre lahko tudi sama v Avstrijo, upajoč, da se srečajo tam. Druga ženska je podobno iskala svojega brata.

Ob prehajanju z avtobusov in ob formiranju vrst ob odhodu iz šotorišč je bilo nekaj nepotrebnega vpitja s strani policistov. Ko je nekdo od policistov begunce nagovarjal z: ‘Leave the bus, please,’ Se je nekdo drug glasno odzval s: ‘Kaj please, nič please,’ tako da je bilo tudi beguncem razumljivo. Slišali smo nekaj glasnih medsebojnih pogovorov policistov, ki so vsebovali poniževalne in seksistične opazke.

Ločevanje družin ostaja velik problem. Veliko družin se loči v Dobovi, ker se registracija beguncev, ki prispejo z enim vlakom, opravlja na več lokacijah. Dobove nato ne zapustijo istočasno, niti ni nujno, da jih nato odpeljejo na isto mesto. Iskanje v Dobovi ločenih družin, ki smo mu bili priča, ni bilo uspešno, kljub temu, da smo se povezali tudi z Dobovo. Med prisotnim osebjem RFL (Restoring Family Links) Rdečega križa ostaja tudi prepričanje, da se bodo ljudje lažje našli v Avstriji. Razen izjemoma, se išče le mladoletne otroke in ožje družinske člane, ne pa članov širše družine.

Danes se je ena zgodba o ločeni družini tragično končala. Družina je iskala očeta, starejšega moškega, od katerega so bili ločeni že v Srbiji, kjer je bil odpeljan v bolnišnico na operativni poseg. Nato smo izvedeli, da je gospod v bolnišnici v Mariboru. Še malo kasneje, da je umrl. Družino je nato Rdeči križ odpeljal v bolnico, kjer jih je pričakal prevajalec. A vsi glasni logistični pogovori in tudi smeh ob objokani družini niso bili primerni.

Obroki praviloma še vedno potekajo ob določenih urah. Policija je preko prevajalca obveščala begunce, da bo kosilo ob 13.uri.

V zgornjem šotorišču v šotoru za razdeljevanje hrane / jedilnici, kljub stalni prisotnosti ekip, ki čistijo, neznosno smrdi. Razdeljevanje in uživanje hrane v takšnem okolju je popolnoma nesprejemljivo.

Ena družina je potovala s pasjim ljubljenčkom, ker je imel potni list, v Sloveniji zato zanj ni bilo težav. Pred nekaj dnevi je baje eden od beguncev s seboj imel mačko, a mu je niso dovolili obdržati. Kaj se je z mačko zgodilo, ni znano.