Solidarnost na preizkušnji: kako nas vidijo migranti_ke in kako mi vidimo njih

Ljudje iz svetovnega Vzhoda in Juga (Sirija, Afganistan, Pakistan, Irak, Iran, Egipt, Maroko, Libija, Eritreja …) so v zadnjih letih v še večjem številu prisiljeni bežati iz svojih držav – opustošenih iz rasističnih, kolonialnih in imperialnih interesov svetovnega Severa in Zahoda. Zatekajo se v »civilizirano«, »demokratično«, »kulturno« Evropo, ki ob soočenju z njimi prav presenetljivo kaže neciviliziran, nedemokratičen in nekulturni obraz. Presenetljivo zato, ker je Evropa zgodovinsko, politično, kulturno (in če hočemo tudi mitološko) utemeljena na migracijah in temu dejstvu dolguje tudi svojo današnjo podobo. V času vzpona naci-fašizma in druge svetovne vojne so Evropejci in Evropejke prav tako bežali, v veliki meri tudi na Bližni vzhod. V svojih temeljnih ustanovitvenih pravnih aktih se Evropska unija sklicuje na najvišje humanistične vrednote, kot je spoštovanje človekovega dostojanstva. A realnost je drugačna, Evropska unija s svojimi politikami aktivno podpira kapitalske interese globalnih elit, vsesplošno militarizacijo (kar vključuje tudi proizvodnjo in prodajo orožja) in večplastno izčrpavanje naravnih in človeških resursov tako imenovanega »tretjega sveta«, kar perpetuira neokolonialno in neoimperialistično situacijo, kjer so ljudje primorani zapustiti lastne domove.

Ker Evropska unija ne omogoča pravnega in legalnega načina za zaprositev azila izven njenih meja, so ljudje, ki so oropani normalnega življenja, porinjeni v ilegalizem oziroma v roke tihotapcev. Tako se podajajo na mukotrpno, drago in nevarno potovanje proti Trdnjavi Evropi. Vendar se njihove muke ne končajo, ko prestopijo mejo te trdnjave, temveč se skozi restriktivno zakonodajo Evropske unije in njenih članic nadaljujejo. V najboljšem primeru se ti ljudje soočajo s koncepti tolerance, sprejemanja in skrbi, ki jih reproducirajo predvsem nevladne organizacije, neformalne iniciative in posamezniki. A umanjka resnična solidarnost. Za le to potrebujemo široko razumevanje situacije migracij in tega da globalne elite delujejo proti vsem, tudi proti nam in da se tudi mi zelo hitro lahko znajdemo v podobni situaciji.

Kaj je potrebno storiti, da se to stanje spremeni? Kaj bi morala narediti država, kaj nevladne organizacije in kaj neformalni kolektivi, iniciative, skupnosti? Kaj lahko naredi vsak od nas?

Na pogovoru bodo sodelovali:

• Franci Zlatar, Slovenska filantropija, ki bo med drugim predstavil orientacijski program za begunce, ki ga izvajajo v Ljubljani in Mariboru;
• Albin Keuc, Sloga – Platforma nevladnih, neprofitnih organizacij, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja, globalnega učenja in humanitarne pomoči, ki bo predstavil načrt celovite integracijske strategije, ki jo pripravljajo nevladne organizacije;
• Zana Fabjan Blažič, kolektiv Ambasada Rog, ki deluje v Tovarni Rog, ki bo predstavila delovanje kolektiva in s kakšnimi izzivi se soočajo;
• Aleksandra Zibelnik Badii, prostovoljka, ki zadnje leto in pol dela s prosilci za azil in je pred kratkim opozorila nase z odprtim pismom Ministrstvu za notranje zadeve, v katerem jih opozarja na neprimerno ravnanje z afganistanskimi begunci, ki so posledično že skoraj vsi pobegnili iz Slovenije.

Moderacija in uvod: Lana Zdravković.

***

Pogovor bomo začeli s projekcijo kratkega filma o migrantkah in migrantih, ki so v zadnjih letih prišli v Slovenijo ter o njihovem pogledu na nas in na svoje življenje tukaj.

***

Sledil bo kulturni program, neformalno druženje in pogostitev.

Za smeh bo poskrbel Payman Qasimian, ki pripravlja stand-up poln vtisov in dogodkov iz otroštva in kasnejšega življenja (v angleškem jeziku). DJ-ka Nawal Chagy bo večer popestrila z izbrano glasbo iz različnih koncev sveta, Fatum in Mohamed Ghanema pa bosta druženje dodatno začinila z izvrstno hrano (falafel, humus, taboula, arabski kruh, jajčevci…).

Vljudno vabljene in vabljeni!