Predstavitev dveh zbornikov in revije

Dandanes je v popularni kulturi in širši javnosti težko razlikovati med valentinovim in mednarodnim dnevom žensk. Mediji, potrošništvo in uradna politika sistematično depolitizirajo in zgodovinsko revidirajo potencial ter politični pomen 8. marca. Prepričane smo, da je potreben radikalen rez in repolitizacija 8. marca, ki bi lahko postal izhodišče za razvijanje javnega govora o diskriminaciji, izkoriščanju, marginalizaciji in zatiranju, pa tudi za načrtovanje feminističnih strategij, ki bi ustvarile novo, solidarno in dostopno družbenost. Ob mednarodnem dnevu žensk predstavljamo posebni številki revije ProFemina (Feminizem – politika enakosti za vse in Jugoslovanski feminizmi) in spletno revijo Uz)bu))na))), ki ponujata nekaj izhodišč za premislek o bodočih skupnih akcijah.

Razpravljale/i bomo o kontinuiteti jugoslovanskih praks, zaznamovani z diskontinuitetami, ki zadevajo kritično razlaganje, razvijanje in zavračanje feminističnih idej, in o povezavah med prizadevanji današnjih in zgodnejših feministk kot (avto)reflektivni stalnici. Pogovarjale/i se bomo o tem, kar zadeva nas vse: o potrebi po novi, antikapitalistični radikalizaciji feminizma in skupnemu spreminjanju represivnih razmer, ki onemogočajo družbeno odgovorno in emancipacijsko politiko vsakdanjega življenja. Vabljene/i!

Pogovor bo potekal v BSH jeziku.

Razprave v posebnih številkah revije ProFemina (Beograd, 2011), naslovljenih Feminizem – politika enakosti za vse in Jugoslovanski feminizmi, obravnavajo preseke med feminizmom in Jugoslavijo s pomočjo kritičnih, teoretskih in analitičnih diskurzov o feministični zgodovini sedanjosti kot skupnem izhodišču za proizvodnjo emancipacijske vednosti v (post)jugoslovanskem prostoru. Avtorice prispevkov: Ajla Demiragić, Lilijana Burcar, Paula Petričević, Tea Hvala, Alenka Spacal, Lada Stevanović, Damir Arsenijević, Dubravka Đurić, Jelena Petrović, Jasmina Husanović, Katja Kobolt, Katerina Kolozova, Dragana Stojanović, Aleksandra Izgarjan, Aleksandra Nikčević Batrićević, Tatjana Jukić, Renata Jambrešić Kirin, Vjollca Krasniqi, Ivana Pantelić, Elife Krasniqi, Chiara Bonfiglioli, Danijela Dugandžić Živanović, Sandra Prlenda, Marijana Mitrović, Svetlana Slapšak, Nina Vodopivec, Adriana Zaharijević, Milica Tomić, Maja Bogojević, Dubravka Đurić, Ana Vilenica in Dunja Kukovec.

Brezplačni izvodi revij bodo na voljo na pogovoru.

E-verzije dveh posebnih številk ProFemine so na voljo na:
http://pro-femina.eu/ProFemina-specijalni_broj_zima-prolece_2011.html
http://pro-femina.eu/ProFemina-specijalni_broj_2_leto-jesen_2011.html

Prva številka revije za umetnost, politiko, teorijo in aktivizem Uz)bu))na))), podnaslovljena Pogovori o novem feminizmu in umetnosti, se posveča vlogi feminističnih praks v neoliberalni kapitalistični produkciji in emancipacijskih antikapitalističnih bojih prvega desetletja 21. stoletja. Sodelavke prve številke so: Biljana Kašić, Đurđa Kneževič, h.arta skupina, Ana Hoffner, Flaka Haliti, Lidija Radojević, Jadranka Milićević, Taida Horozović, Tamara Đorđević, Tea Hvala, Marina Gržinić, Selena Savić, Zoe Gudović in Silvia Federici.
http://www.uzbuna.org/

Jelena Petrović (Ljubljana/Beograd) je raziskovalka ter delavka v kulturi in umetnosti. Je avtorica številnih člankov, dogodkov in interdisciplinarnih projektov, ki se ukvarjajo s (post)jugoslovansko tematiko, predvsem z različnimi interpretativnimi modeli zgodovine, spomina, jezika, kulture in identitet. Doktorirala je na ljubljanski Fakulteti za podiplomski humanistični študij ISH na temo ženskega avtorstva v Jugoslaviji med obema vojnama (2009). Vodi Zavod za družbeno angažirano umetnost in teorijo MINA in sodeluje v kolektivih Red Min(e)d in Grupa spomenik.

Tanja Marković (Beograd) je pisateljica in feministična aktivistka, ki stavi na kolektivno in transdisciplinarno ustvarjalno delo. Sodeluje z beograjsko neodvisno platformo Druga scena, organizacijo Žene na delu in Centrom za queer študije.

Ana Vilenica (Pančevo) je umetnica, kuratorka, producentka in avtorica številnih člankov s področja kritike in teorije umetnosti ter umetnostne zgodovine. Doktorirala je na Univerzi za umetnost v Beogradu v okviru Interdisciplinarnega podiplomskega študija na Oddelku za teorijo umetnosti in medijev. Raziskuje alternativne modele senzibilnega bivanja zunaj obstoječih razmerij moči.