Kako pravico do protesta branijo na Poljskem in v Franciji?

Vabimo vas, da se udeležite spletnega pogovora o tem, kako na Poljskem in v Franciji uresničujejo in branijo pravico do protesta (temeljna človekova pravica do zbiranja in združevanja) ter kaj se lahko v Sloveniji naučimo iz njihovih izkušenj.

Pogovor organiziramo v torek, 23. februarja 2021, ob 11. uri na spletni platformi Zoom.

Pogovor je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji.

Kot smo ugotovili v našem poročilu o značilnostih napadov na civilno družbo v Sloveniji, se udeležence in organizatorje »kolesarskih prostestov« v Sloveniji od začetka protestov do danes omejuje z visokimi globami zaradi udeležbe na protestih, z ukrepi omejevanja gibanja z zapiranjem trgov in ulic, s policijsko uporabo fizične sile proti udeležencem protestov ter pridržanjem protestnikov, s policijskim legitimiranjem in oviranjem državljank in državljanov, namenjenih na proteste, ali zaradi suma, da so namenjeni na proteste, z zastraševanjem protestnikov pred in med protesti z mobilizacijo in prisotnostjo številnih enot policije, tudi specialnih enot, policijskih vozil, helikopterjev in policijske konjenice na krajih protesta, s policijskim snemanjem in hrambo posnetkov udeležencev protesta, z ovadbami tožilstvu zaradi napisov »Smrt janšizmu«, z diskreditacijskimi izjavami predsednika vlade in ministra za notranje zadeve, z organizacijo kontraprotestov »rumenih jopičev« na istih lokacijah v istem terminu, s sovražnimi, lažnivimi in diskreditacijskimi objavami o udeležencih in organizatorjih protesta v medijih in na družbenih omrežjih, ki jih ustvarjajo in razširjajo predstavniki in podporniki vlade, zlasti vladajoče stranke SDS.

Kako ubraniti pravico do protesta? Zakaj je to pomembno? Kakšne so izkušnje z uresničevanjem in zagovarjanjem pravice do protesta na Poljskem (pri protestih za pravice žensk in proti prepovedi splava, t. i. »Vsepoljska ženska stavka« oz. »Ogólnopolski strajk kobiet«)? In kakšne v Franciji, kjer se od leta 2016 zoperstavljajo omejitvam protestov in napadom na nevladne organizacije in aktiviste ter so v zagovor pravice do protesta vzpostavili koalicijo Vox Public in povezali več kot ducat organizacij civilne družbe, ki delujejo na področju boja proti diskriminaciji, zagovarjanja socialne pravičnosti ter varstva narave in okolja?

V spletnem pogovoru bodo sodelovali aktivisti in zagovorniki človekovih pravic iz Poljske in Francije:

Marta Lempart, voditeljica gibanja, ki organizira proteste proti prepovedi splava na Poljskem (Ogólnopolski strajk kobiet), ki je tudi sama tarča pregona in kaznovanja zaradi organizacije protestov. Tudi tarča številnih groženj in sovražne propagande v provladnih medijih. Je med ustanoviteljicami gibanja Ogólnopolski Strajk Kobiet, ki deluje od leta 2016. Zagovornica človekovih pravic in vladavine prava.

Draginja Nadaždin je direktorica Amnesty International Poljska od leta 2007. Je magistrica etnologije in antropologije z diplomo Univerze v Varšavi.  Končala je tudi akademijo za voditelje na področju zagovorništva človekovih pravic, ki jo organizirata Center za voditeljstvo in Šola človekovih pravic Helsinške fundacije na Poljskem.

Jean-Marie Fardeau je »nacionalni delegat« v skupščini organizacije VoxPublic in tudi član njenega ožjega zagovorniškega tima. Od leta 2007 do 2015 je bil direktor mednarodne organizacije za človekove pravice Human Rights Watch v Franciji. Pred tem je bil generalni sekretar nevladne organizacije CCFD-Terre solidaire association (1999–2007) in vodja gibanja proti revščini »Agir ici pour un monde solidaire« (Deluj tukaj za svet solidarnosti), ki se je leta 2005 prelevil v v OXFAM Francija.

Laure Paradis je vodja projektov pri organizaciji VoxPublic. Diplomirala je iz mednarodnega javnega prava ter se specializirala za področje migracij. Sodelovala je z vrsto organizacij s področja migracij in azila v Cipru,  Grčiji,  Libanonu in v Franciji.

Pogovor bo povezoval Lenart J. Kučić, novinar Pod črto. Spletni pogovor bo v angleškem jeziku. Prosimo vas, da se na delavnico prijavite na elektronski naslov:
brankica.petkovic@mirovni-institut.si, in sicer do petka, 19. februarja 2021.

Spletni pogovor je del projekta Zaščita nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji, pri katerem sodelujejo Mirovni inštitut, Društvo novinarjev Slovenije in Pod črto. S projektom naslavljamo grožnje in izzive za uresničevanje nadzorne vloge civilne družbe in novinarjev v Sloveniji in razvijamo orodja in mehanizme za krepitev naših zmožnosti za učinkovite odzive na grožnje ter za pridobivanje javne podpore. Projekt podpira Mreža evropskih fondacij v okviru programa Civitates.