Dnevi Slovenskega sociološkega srečanja

Ugledni britanski sociolog John Macnicol v knjigi Neoliberalizacija starosti prepričljivo pokaže, kako krepitev hegemonije neoliberalizma ogroža starost kot z inštrumenti države blaginje zavarovano obdobje človekovega življenja. Pogovor z naslovom »Starostne politike v Sloveniji« bo zato namenjen razpravi o vprašanjih, ki jih odpira ta pomembna knjiga, pa tudi razpravam o vplivu neoliberalizma na slovenske starostne politike ter na siceršnji položaj starih ljudi v sodobni družbi. Posledice neoliberalne ideologije, ki je v Veliki Britaniji in ZDA izbruhnila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja in se sčasoma razširila na ves zahodni svet, se danes kažejo tudi v najstrašnejši oblikah avtokratskih in izključevalnih politik. Neoliberalizem, preplet strukturnih in ideoloških dejavnikov, že od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja vse močneje prežema številne evropske socialne in ekonomske programe. Macnicol ugotavlja, da se za zahtevami po nujnih in radikalnih spremembah starostnih politik pogosto skriva zgolj osnovna neoliberalna zamisel, da je starost preveč zaščiteno življenjsko obdobje in da tako privilegiranega statusa, ki ga sicer zagotavlja socialna država, ni več mogoče upravičiti. Tovrstne zahteve so sicer podkrepljene s številnimi ‘dokazi’, od eksotičnih teorij o t. i. postmodernem staranju in liberalističnih protistarističnih trditev, do trdih ekonomskih imperativov, da je gospodarska rast mogoča le z večjo ponudbo delovne sile. Pogovor bo priložnost za kritično analizo različnih vidikov neoliberalizacije starosti, vključno z zmanjševanjem socialnih programov, individualizacijo odgovornosti za socialno varnost v starosti ter reformami pokojninskih sistemov. Strokovnjaki bodo Macnicolove ugotovitve povezali s svojimi raziskavami, izkušnjami in stališči ter iskali načine za izboljšanje politik in praks na področju staranja.

Sovražni govor zlasti zaradi globalnega dosega družbenih omrežij in razširjenosti njihove uporabe postaja vse bolj izpostavljen problem sodobnega sveta in tudi širše eno izmed aktualnih vprašanj v družbeno-političnih razpravah. Vlada tudi terminološka zmeda pri razmejevanju pojmov družbeno nesprejemljivega govora, žaljivega govora, in govora, ki je kazenskopravno pregonljiv. Obstoječe raziskave ugotavljajo vrzeli v preučevanju sovražnih spletnih komentarjev, čeprav se v zadnjem času povečuje trend uporabe računalniških tehnik in strojnega učenja za analizo sovražnega govora. Tovrstne raziskave so močno napredovale pri odkrivanju sovražnega govora na spletu, a se osredotočajo le na izboljšanje natančnosti napovedovanja, ne zagotavljajo pa interpretativnih rezultatov za uporabo v družboslovju, kjer so metode še vedno zelo omejene in je značilna uporaba majhnega nabora visokofrekvenčnih stereotipnih besed. Potrebno je boljše razumevanje, kako in kdaj se sovražne objave širijo po spletu in katere vrste sporočil v spletnih družbenih medijih so najbolj problematične, zato je pomembno združevati sociološko in računalniško analizo. Okrogla miza je namenjena širši refleksiji interdisciplinarnega raziskovanja sovražnega govora. Namen je razprava o socioloških konceptih in interdisciplinarnih metodologijah, ki jih uporabljajo prevladujoče raziskave o sovražnem govoru. Čeprav prevladujeta pravni vidik in so v zadnjih letih eksplodirale računalniške analize, lahko prav sociologija na presečišču disciplin naslavlja problematiko sovražnega govora intersekcijsko in na ta način spregovori ne le o stanju, temveč tudi o tem, kje iskati rešitve za nastale izzive in o tem, kako lahko k slednjim prispeva družboslovna misel.

Govorke_ci bodo poleg razprave o interdisciplinarnem raziskovanju predstavile_i tudi izbrane preliminarne rezultate raziskovalnega projekta “Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij”. Predstavile_i bomo najnovejše trende na področju računalniških modelov za zaznavanje sovražnega govora, vključno z modeli, ki delujejo medjezikovno in se lahko hitro prilagajajo novim področjem, ter metode za razlago odločitev modelov globokega učenja in njihovo vizualizacijo na razumljiv način. Obravnavale_i bomo tudi s tem povezano vprašanje pristranskosti teh računalniških modelov (npr. kako lahko s pozivanjem jezikovnega modela razkrijemo implicitne pristranskosti glede premalo zastopanih skupin (npr. migrantk_ov, LGBTIQ+) znotraj velikih vnaprej pripravljenih jezikovnih modelov, in kako lahko modeli razvrščanja besedil razkrijejo razlike v političnih diskurzih o migracijah).

Okrogla miza bo v angleškem jeziku.

Tema okrogle mize se umešča v presečišče razprav o dolgotrajni oskrbi (DO) starih ljudi in delovnih migracijah. Večina EU držav poroča o pomanjkanju delovne sile v DO, kar je posledica ne le naraščajočih potreb zaradi staranja prebivalstva, temveč tudi velike fluktuacije delovne sile zaradi slabih delovnih pogojev in nizkih plač. Zdi se, da je globalna in regionalna delovna mobilnost žensk kot migrantskih skrbstvenih delavk v dolgoročnih, krožnih ali dnevnih migracijah ena od osrednjih strategij, ki jih države uporabljajo za premoščanje pomanjkanja delovne sile v svojih sistemih DO. Mednarodne raziskave izpostavljajo, da so blaginjski sistemi držav prejemnic odvisni od imigrantskih skrbstvenih delavk, medtem ko se države izvora posledično soočajo s skrbstvenim primanjkljajem in povečanjem obsega neplačanega neformalnega skrbstvenega dela. Transnacionalizacija oskrbe torej ni enostavno situacija, ki prinaša ugodnosti za obe strani (angl. win-win), temveč je bolj podobna igri ničelne vsote in je povezana z globalnimi strukturami moči in neenakosti.

Raziskave o vpetosti Slovenije v regionalne skrbstvene migracije so zaenkrat redke. V temeljnem raziskovalnem projektu Transnacionalizacija oskrbe starejših – raznolikost, rekrutacije, neenakosti (TE-DRI), katerega preliminarni rezultati so izhodišče predlagane okrogle mize, zbiramo empirično evidenco in razvijamo teoretsko interpretacijo različnih migracijskih tokov, ki se v oskrbi starih ljudi v Sloveniji v zadnjih letih intenzivirajo: 1. sistematična rekrutacijo skrbstvenih delavk iz držav nekdanje Jugoslavije v institucionalno oskrbo; 2. skrbstvena emigracija starih ljudi v institucionalno oskrbo v sosednjo Hrvaško; 3. dnevna delovna mobilnost skrbstvenih delavk iz Slovenije v sosednji Italijo in Avstrijo. Preliminarni rezultati kažejo, da je v Sloveniji institucionalna oskrba starih ljudi lokacija, kjer se prepletajo in součinkujejo skrbstvena emigracije, tranzit in imigracija.

Namen okrogle mize je predstaviti in premišljati transnacionalizacijo oskrbe starih ljudi v Sloveniji na makro ravni politik/regulacij; na mezzo ravni organizacijskih praks in mehanizmov; na mikro ravni živetih izkušenj mobilnih uporabnikov_ic in skrbstvenih delavk. Osredotočili se bomo na součinkovanja blaginjskih, migracijskih in delovnih režimov, ki vzpostavljajo pogoje za skrbstvene mobilnosti ter problematizirali ekstraktivistične strategije v upravljanju DO. Izpostavili bomo ospoljenost in etniziranost družbeno nizko vrednotenega skrbstvenega dela.Ker se Slovenija v naši raziskavi kaže kot ciljna država za migracije iz periferije, tranzitna država za migracije iz periferije v center ter izvorna država za migracije v center, bomo reflektirali njeno geopolitično pozicijo na vzhodnoevropski polperiferiji in strukturne povezave z državami Zahodnega Balkana v mednarodni tekmi za vse bolj redko dobrino skrbstvenega dela.