“Digitalizacija na glavo obrnila tudi seksualno delo”

Leja Markelj je za časopis Dnevnik predstavila ugotovitve raziskave Poklicna tveganja v seksualnem delu na presečiščih političnega okvirja in družbene stigme (ORIS). Iz povzetka na Spol.si:

Seksualno delo je izrazito feminizirano področje na strani ponudbe seksualnih storitev. Za to delo se odločajo tudi transspolne osebe, čemur botruje pomanjkanje možnosti in izbir zaradi diskriminacije na trgu dela in v družbi na splošno. Vzorec raziskave Poklicna tveganja v seksualnem delu na presečiščih političnega okvirja in družbene stigme – ORIS (Mirovni inštitut) v približno 20 odstotkov predstavljajo tudi moški, pri katerih gre največkrat za ponujanje seksualnih storitev moškim. Te se soočajo z večplastno stigmo, saj se stigma seksualnega dela prepleta s stigmo homoseksualnosti.

Tveganja v digitalnih okoljih niso manjša, le drugačna:

V raziskavi ORIS opažajo prisotnost nadlegovanja preko spleta, kar kaže na to, da tveganja v digitalnih okoljih niso manjša, vendar zavzemajo drugačne pojavne oblike. Ugotavljajo, da različne oblike nasilja prihajajo predvsem s strani strank, vendar pa je digitalno seksualno delo kljub temu bolj varno v primerjavi z nudenjem storitev v živo, saj imajo možnost, da blokirajo problematičnega naročnika. Primere verbalnega nasilja s strani strank so izpostavile sodelujoče v raziskavi Žive Gornik, študentke etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti UL, ki raziskuje študentsko seksualno delo na platformi OnlyFans. Navajajo predvsem žalitve, grožnje, izsiljevanje za brezplačne vsebine ter strah, da bi jih stranke prepoznale in jim sledile izven virtualnega življenja.<

Digitalno seksualno delo ni prepoznano kot delo, predsodke reproducirajo tudi trenutno uveljavljene politike v Sloveniji:

»Seksualno delo je zaenkrat izključeno iz politik na področju digitalnega ali platformnega dela. Digitalno seksualno delo ni prepoznano kot delo, deloma tudi zaradi njegove stigmatizacije, kar legitimira njegovo izključenost iz politik na področju dela (…) Kljub liberalizaciji odnosa do seksualnosti in preobrazbi intimnosti seksualno delo ostaja močno stigmatizirano področje. Predsodki izhajajo predvsem iz prepričanja, da gre za nemoralno dejavnost, ki ga reproducirajo tudi politike. V Sloveniji je na primer prostitucija deloma obravnavana v okviru Zakona o varstvu javnega reda in miru, ki v 7. členu ponujanje spolnih storitev na javnih mestih opredeljuje kot t.i. nedostojno vedenje,« pojasnjuje Leja Markelj, raziskovalka na Mirovnem inštitutu in doktorska študentka študij spolov na Filozofski fakulteti UL.