Članek Skrbstvene migracije v domovih za starejše na evropski semiperiferiji med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije
4. 1. 2024 | Spol
Majda Hrženjak in Maja Breznik sta objavili poglavje Care Migration in Care Homes for Older People in the European Semi-Periphery Between Slovenia and Former Yugoslav Countries / Skrbstvene migracije v domovih za starejše na evropski semiperiferiji med Slovenijo in državami nekdanje Jugoslavije.
Slovenija je država z eno najhitreje starajočih se družb v EU, ki zaostaja za povprečjem OECD pri javnih izdatkih za dolgotrajno oskrbo in se sooča z velikim pomanjkanjem delovne sile v domovih za starejše. V zadnjih letih država in domovi za starejše iščejo rešitev v oživljanju prakse, uveljavljene v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je Slovenija sistematično zaposlovala oskrbovalke iz republik nekdanje Jugoslavije. Avtorici v poglavju kontekstualizirata skrbstvene migracije v domovih za starejše v Sloveniji na presečišču globalne neoliberalne politične ekonomije skrbi ter nacionalnih politik in organizacijskih praks. Tako kot večina vzhodnoevropskih držav, je tudi Slovenija v transnacionalni politični ekonomiji skrbi v dvojni poziciji: na eni strani oskrbovalke, zlasti iz obmejnih območij, zaradi slabih delovnih pogojev odhajajo po vzorcu dnevnih delovnih migracij v Avstrijo in Italijo, po drugi strani si domovi za starejše prizadevajo rekrutirati oskrbovalke iz držav nekdanje Jugoslavije, pri tem pa tekmuje z drugimi državami, predvsem z Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Kot so v raziskavi pokazali intervjuji z vodstvi domov za starejše, se rekrutacijske strategije večinoma odvijajo mimo uradnih poti in bilateralnih sporazumov o zaposlovanju. Ključni strategiji sta rekrutacija preko socialnih omrežij migrantk in združevanje družine. S takimi strategijami domovi kompenzirajo odsotnost integracijske politike na ravni države, tako da migrantska socialna omrežja in družine sama nosijo breme stroškov tranzicije in integracije. Povezava med omejevanjem stroškov delovne sile v dolgotrajni oskrbi in migracijami je očitna tudi pri nepriznavanju izobrazbe migrantskih delavk, kar je posledica administrativnih ovir delovne migracije. Avtorici ugotavljata, da politična ekonomija skrbi v neoliberalnem kapitalizmu potrebuje meje in njihovo dvoumnost – potrebuje meje, ki so porozne, hkrati pa so izključujoče.
Poglavje je objavljeno v knjigi Further Discussions on Labour Mobility in the EU, ki je izšla pri založbi ZRC SAZU v uredništvu Kristine Toplak in Mojce Vah Jevšnik.