Četrti simpozij programske skupine

Organizirali smo četrti simpozij programske skupine MI, namenjen osvetlitvi izbranih relevantnih tem, ki jih trenutno raziskujemo. Razpravljali smo o trendih povečevanja represivnosti v kazenskopravnem sistemu, o metodologiji sistematičnega pregleda literature na primeru seksualnega dela, diskriminaciji na podlagi osebnih okoliščin in pristopih k njenemu preučevanju ter o neformalni oskrbi oseb z demenco.

Četrti simpozij se osredotoča na dve področji: 1. Genealogije enakosti/neenakosti, kjer soočamo koncepte, kot so politika, država, pravo, (ne)enakost in človekove pravice in ugotavljamo njihove manifestacije v sodobnosti, epistemsko in empirično. 2. Izključevalne ideologije, kjer nas zanima, kako so problemi (ne)spoštovanja človekovih pravic, različnosti in neenakosti povezani z ideologijami in praksami izključevanja, z rasizmom, nacionalizmom in avtoritarnim populizmom. Namen simpozija je iskati povezave med predstavljenimi temami in utrjevati znanstvene sinergije v programski skupini. Sklepna razprava je namenjena predstavitvi novih raziskovalnih tem v tekočih projektih.

Program

09.00 – 09.15: Mojca Frelih in Iztok Šori: Uvodna beseda

09.15 – 09.45: Neža Kogovšek Šalamon: Trendi povečevanja represivnosti v kazenskopravnem sistemu: primer tihotapljenja ljudi čez državno mejo

V zadnjem desetletju je bilo moč opaziti več sprememb kazenskopravnega sistema na področju stopnje represivnosti. Zviševanje zagroženih kazni, izrekanje najvišjih kazni in zaostrovanje razlage definicij kaznivih dejanj ilustrirajo ta proces. Ta proces ilustrira tudi razvoj sodne prakse na področju pregona kaznivega dejanja tihotapljenja ljudi čez državno mejo. Opredelitev tega kaznivega dejanja vsebuje tako osnovne kot tudi težje, posebej zavržne izvršitvene oblike. Prispevek predstavi, kako so prek zaostrene razlage pravnih pravil nekoč osnovne oblike kaznivega dejanja danes interpretirane kot težje izvršitvene oblike, posledica pa so višje izrečene kazni in izostanek poravnavanja med tožilstvom in obdolženci. V prispevku bo opisani represivni trend analiziran tudi v okviru širših krimigracijskih politik, ki izpodjedajo načela enakosti in človekovih pravic.

09.45 – 10.00: Razprava

10.00 – 10.30: Iztok Šori, Leja Markelj: Sistematični pregled literature na primeru seksualnega dela v Sloveniji

Sistematični pregledi literature so postali zelo priljubljen način povzemanja rezultatov obstoječih študij, vendar se v slovenski sociologiji in širše v družboslovju še niso uveljavili. V prvem delu predstavitve bova predstavila glavne značilnosti različnih vrst pregledov literature (sistematični pregled, meta analiza, pregled obsega itd.) ter metodologijo za izvedbo sistematičnega pregleda literature. V drugem delu bova podrobneje predstavila izvedbo in glavne rezultate sistematičnega pregleda slovenske literature o poklicnih tveganjih v seksualnem delu, ki smo ga pripravili v okviru projekta »Poklicna tveganja v seksualnem delu na presečiščih političnega okvirja in družbene stigme«. V pregled smo zajeli 45 študij, ki obravnavajo seksualno delo v Sloveniji in so izšle med leti 1990 in 2020. Zanimalo nas je, kakšni so glavni teoretski in metodološki pristopi k raziskovanju seksualnega dela, kje je mogoče zaznati manke v raziskovanju ter katera poklicna tveganja in strategije zaznavajo študije. Rezultati med drugim kažejo na vrzel na področju študij, ki bi uporabljale kvantitativno metodologijo, v vzorce vključevale transspolne osebe in moške ter obravnavale različne oblike seksualnega dela, ne le prostitucijo. Poklicna tveganja zajemajo varnost, zdravje, dostop do storitev, poslovna tveganja, negativne vplive na zasebno življenje, stigmo ter politike in zakonodajo.

10.30 – 10.45: Razprava

10.45 – 11.00: Odmor

11.00 – 11.30: Veronika Bajt: Diskriminacija na podlagi etničnosti, barve kože, nacionalnosti in vere

Diskriminatorne prakse je težko neposredno opazovati in sklepanje o obstoju praks neenakega obravnavanja in razširjenosti tovrstnih praks v družbi zahteva načeloma precejšno mero raziskovalne spretnosti, ki pa je tudi močno odvisna od podatkov, ki so na voljo. Kolikor tovrstni podatki obstajajo, vključujejo konstrukcijo etničnih, nacionalnih ali verskih kategorij, ki se lahko uporabljajo za različne namene. Vedno seveda odražajo družbeno in politično dinamiko posameznega časa in prostora. V prispevku bom predstavila empirične podatke o diskriminaciji na podlagi izbranih osebnih okoliščin, ki smo jih zbrali v okviru CRP projekta, in podala kratko refleksijo. Kritično bom tudi ovrednotila metodo t. i. situacijskega testiranja oziroma »situacijske analize«, ki smo jo na MI izvedli prvič.

11.30 – 11.45: Razprava

12.00 – 12.30: Mojca Frelih: Kako neformalna oskrba za starše z demenco v domačem okolju vpliva na temeljne spremembe v vsakdanjem življenju njihovih otrok?

V središču raziskovanja doktorske disertacije so neformalne oskrbovalke in oskrbovalci ter njihove izkušnje v skrbi za starše z demenco v domačem okolju. Osrednji raziskovalni problem se osredotoča na prilagajanja, prehajanja in spreminjanja življenjskih situacij, statusov in vlog, kot jih doživljajo neformalni oskrbovalci in oskrbovalke, ki se prilagajajo razvoju bolezni. Teoretsko se avtorica osredotoči na van Gennepov model rituala prehoda, ki z identifikacijo treh faz prehoda posameznika v nov družbeni status in vlogo (separacija/ločitev; liminalnost/prehod; ponovna integracija/povezava) omogoča prepoznavati procese spreminjanja, razkrajanja prejšnjega stanja, prevzemanja nove družbene vloge in z njo povezanih odgovornosti ter potrebo po ponovni družbeni integraciji. Na podlagi individualnih intervjujev z neformalnimi oskrbovalkami_ci in raziskovanjem raznolikih strokovnih zornih kotov preko ekspertnih intervjujev avtorica ugotavlja, kako oskrba za starše z demenco doma vpliva na temeljne spremembe v vsakdanjem življenju in statuse oskrbovalke_ca, kar je preučevala na dimenzijah, ki bistveno opredeljujejo življenja ljudi, to so: zdravje, delo, odnosi, organizacija časa, bivališče in finance.

12.30 – 12.45: Razprava

12.45 – 13.00: Odmor

13.00 – 14.00: Mojca Pajnik: Pregled dela v letu 2021 in načrt za leto 2022

14.30:    Kosilo

Simpozij je organiziran v okviru raziskovalnega programa Mirovnega inštituta »Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja«, P5-0413, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.