‘Če sem izkoriščana, mi je vseeno, ali me izkorišča ženska ali moški’
Pravice žensk je treba izbojevati predvsem v imenu žensk, a obenem v imenu vseh ostalih, je za MMC dejala filozofinja, raziskovalka in performerka Lana Zdravković, ki opozarja, da je nujna dekonstrukcija mesta oblasti, ne pa vključenost žensk vanjo.
“Namesto o ženski enakopravnosti, ki jo doktorica filozofije označuje za liberalni koncept, bi morali po njenem mnenju govoriti o “radikalni enakosti”. V tem smislu rešitev ni izbojevati večjo zastopanost žensk na položajih moči, ampak se boriti proti tej moči, proti izkoriščanju, ki iz nje izhaja. Kot pravi sogovornica, “izkoriščanje nima spola in revolucija ga tudi ne sme imeti”. Glede podobe žensk, ki jo ustvarjajo mediji, pravi, da gre preprosto za odraz dominantne ideologije. “Žensko se ali glorificira in vzdiguje ali zatira in zaničuje”, pri čemer je pomembno razumeti, da je ženska v obeh primerih “razumljena kot drugorazredna”.
Govorili smo tudi o vprašanju nacionalizma, nacionalne države in etnične identitete. Gre za “skonstruirane kategorije”, katerih posledica je tudi delitev na “nas” in “njih”, pravi sogovornica. Med “njih” spadajo tudi migranti oziroma priseljenci, migracije in manjšine pa so eno od vprašanj, s katerimi se ukvarja kot raziskovalka, še raje pa skozi performans. Leta 2016 je tako skupaj z Nenadom Jelesijevićem s performansom Prisega predstavila svojo priseljensko izkušnjo, konec devetdesetih let se je namreč priselila iz Srbije, in sicer z utelešenjem dominantnih stereotipov o Balkancu oziroma Balkanki. Prisega je tako z uporabo turbo folk glasbe in ikonografije govorila o integraciji in vstopu v novo državljanstvo.
Ker je doktorirala na temo politike emancipacije, smo – tudi v kontekstu osmega marca – pogovor začeli ravno s tem vprašanjem.”
Intervju v celoti.
