“Bogati ljudje se povezujejo. Tudi mi, revni, se moramo, da se jim upremo.”
22. 6. 2016 | Politika
“V zadnjem času so socialna podjetja postala izjemno priljubljena oblika blaženja negativnih učinkov kapitalističnega izkoriščanja, tudi v Sloveniji. A vse pogosteje ugotavljamo, da podjetja, ki še vedno vztrajajo zgolj ob pomoči države in obstoju trga, niso dovolj za resnično prenehanje izkoriščanja. V Braziliji so skupnosti storile pomemben korak dlje in gradijo sistem solidarnostne ekonomije, ki zajema odgovoren odnos do narave, soljudi ter političnih projektov antikapitalizma. Pogovarjali smo se z dvema strokovnjakinjama za solidarnostno ekonomijo iz Brazilije, ki sta na nedavnem obisku Slovenije v organizaciji Mirovnega inštituta poskušali primerjati situacijo na obeh koncih sveta ter izmenjati primere dobre prakse gradnje solidarnostnega gibanja izven okvirov države in izkoriščanja. Elisabeth Grimberg iz Sao Paula dela v Institutu Polis, dejavna pa je tudi znotraj iniciative Coopamare (Cooperativa dos Catadores Autônomos de Papel, Aparas e Materiais Reaproveitáveis), ki se ukvarja z zbiranjem odpadkov za voljo njihove ponovne uporabe. Edlisa Barbosa Peixoto iz Fortaleze dela v Institutu Banco Palmas in je avtorica filma “Palmas”, ki govori o samoorganiziranem vzpostavljanju paralelne solidarnostne ekonomije v majhnem mestu v Braziliji.” (Tjaša Pureber, Torek ob petih, 21. 6. 2015)
