Poročilo o obisku sprejemnega centra in železniške postaje Dobova

Sprejemni center Livarna je bil že večkrat preurejen in je v procesu preurejanja tudi sedaj. Nekoliko bolj je primeren za zimske razmere kot npr. oktobra 2015, a vseeno ni primeren za zadrževanje ljudi za daljši čas (čeprav se to dogaja). Večino časa oz. večina ljudi, ki gre skozi ta sprejemni center, nima dostopa do tekoče vode, umivanje ni možno, tople vode sploh ni, pogosto so težave z wc-ji, posebnih wc-jev prilagojenih invalidnim osebam sploh ni, prav tako ni ležalnikov ali zložljivih postelj.

Glavni trije šotori, kjer begunci preživijo največ časa, so ostali enaki, nekaj sprememb smo opazili pri drugih šotorih, dodanih je nekaj kontejnerjev, zamenjali pa naj bi tudi osrednje 3 šotore, ki so trenutno namenjeni delitvi hrane, varnostnemu pregledu in registraciji, za enega večjega. S to spremembo naj bi potem ljudje manj časa stali zunaj, ko čakajo na registracijo.

Splošna opažanja:
Ljudje ob vstopu v sprejemni center najprej dobijo hrano (kruh, sirni namaz, otroci sladki namaz, jabolka, konzerve rib, otroci mleko ali drugo posebno otroško hrano), nato so napoteni v šotor, kjer so ločeni na tiste, ki imajo dokumente in tiste, ki dokumentov nimajo, in hkrati so ločeni še glede na države, od koder prihajajo. Tam potem čakajo na postopek registracije in nadaljevanje poti. Iz tega prvega šotora, kjer čakajo na postopek registracije, imajo dostop do wc-jev in do mrzle tekoče vode. Na voljo so jim odeje, ni pa nobenih ležalnikov, klopi ali stolov. Šotor je s kovinskimi ograjami pregrajen tako, da so begunci ločeni po narodnosti – vsaka skupina je za eno ogrado. Po registraciji so begunci napoteni v drugi večji šotor, kjer se lahko usedejo ali uležejo na tla (na voljo so jim le odeje in tanke blazine oz podloge, ni nobenih klopi, miz ali ležalnikov. Tam potem čakajo na nadaljevanje poti z avtobusom ali vlakom.

Postopek registracije:

Ko so napoteni na registracijo, imajo prednost tisti z dokumenti. Postopek registracije naj bi sedaj potekal veliko hitreje kot npr. konec leta 2015 in sicer zaradi tega, ker se izvaja registracija po skupinah glede na državo izvora. Tako policija za pomoč pri registraciji potrebuje samo prevajalca za en jezik in so ostali prevajalci lahko na razpolago drugim. Kljub temu, da poteka registracija sedaj hitreje, ljudje čakajo različno dolgo in tisti, ki pridejo na vrsto zadnji, lahko čakajo tudi nekaj ur.

Policisti v prvem šotoru opravijo najprej varnostni pregled, kjer beguncem pregledajo njihovo prtljago in nekaterim pregledajo tudi telefone. Odvzamejo jim vse potencialno nevarne predmete, npr. nože. Nato v drugem šotoru sledi registracija, ki se ne izvaja vedno v polni obliki (konec leta 2015 smo opazili, da je bilo odvisno od dneva). Tistim, ki imajo dokumente, policisti ožigosajo le-te, tistim, ki imajo registracijske papirje že iz prejšnjih držav, ožigosajo oz označijo te tudi slovenski policisti, tisti, ki nimajo ničesar, pa registracijske dokumente dobijo v Dobovi.

Vračanje beguncev iz Avstrije:

Dnevno Avstrija v Slovenijo vrača določene ljudi, za katere trdi, da imajo ali ponarejene dokumente ali so navedli napačne osebne podatke. Ko te skupine z avtobusi pridejo v sprejemni center, jim sodelavci UNHCR in PIC s pomočjo prevajalcev razložijo, zakaj so prišli nazaj, v čem je problem in obvestijo jih o možnostih podaje prošnje za azil. Potem gredo vsi ti ljudje še enkrat na registracijo, kjer jih posebej opozorijo na razloge, zakaj jih je Avstrija zavrnila, in nato pot nadaljujejo z ostalimi.

Mladoletniki brez spremstva:

Med begunci je kar precej mladoletnikov brez spremstva. Policisti in prisotne organizacije tega ne ugotovijo vedno, saj pogosto lahko presojajo le po fizičnem izgledu posameznika. V primerih, ko pa ugotovijo, da gre res za mladoletnika brez spremstva, presojajo, kaj narediti. Največkrat se odločitve sprejmejo na podlagi tega, ali mladoletnik ima v kateri od naslednjih držav sorodnika ali skrbnika in je namenjen k njemu/njej. Kljub temu, da bi se v vsako obravnavo mladoletnika moral vključiti pristojen center za socialno delo, se to pogosto ne zgodi in glede na pretekle izkušnje se zdi, da je pogosto za mladoletnike bolje, da pot nadaljujejo. Večkrat se zgodi, da so namreč mladoletniki nastanjeni v Center za tujce v Postojni, ki ni primerna institucija za bivanje mladoletnih oseb.

Razdelitev dela med prisotnimi organizacijami:

Rdeči križ Slovenije: pripravlja in deli hrano in je z RFL odgovoren za združevanje družin ter iskanje pogrešanih družinskih članov (če sodelavcev RKS slučajno ni prisotnih, pa to delo prevzamejo sodelavci  UNHCR in PIC). Za RFL imajo postavljen ogrevan kontejner. Na voljo imajo tudi telefon, ki jim pride še posebej prav v primerih obravnave mladoletnikov brez spremstva. V sprejemnem centru je v enem od šotorov skladišče hrane, odej in oblek. Zelo pogosto sicer primanjkuje najbolj nujnih artiklov (čevljev, hlač, bund…) in pogosto je v skladišču iskane artikle najti. Skladišče naj bi v kratkem preuredili. Begunci sami dostopa do tega skladišča nimajo, za obleko lahko prosijo prostovoljce, če le-ti pridejo med njih v šotor in so na razpolago za deljenje oblek (kar ni vedno).

Slovenska filantropija: prostovoljci čistijo šotore (pobirajo smeti, zlagajo odeje, v smeti vržejo vso obleko in obutev, ki ostane v šotorih, ko skupine beguncev odidejo) in če imajo čas, delijo obleke in begunce spremljajo k zdravnikom, saj le-ti sami do zdravnika ne smejo. Prostovoljci tudi pomagajo beguncem, ki imajo težave pri hoji ali so invalidi (na voljo je nekaj invalidskih vozičkov). V času novega leta so prostovoljci beguncem delili darila.

WAHA: ima v sprejemnem centru postavljen en ogrevan kontejner, ki je namenjen materam z dojenčki oz. majhnimi otroci. Imajo vse potrebno za previjanje, preoblačenje, posebno otroško hrano in igralni kotiček za otroke. Kontejner je sicer majhen in sodelavke organizacije WAHA oz. Zavoda Krog morajo matere z otroki iti iskat v šotore, jih spremljati v kontejner in potem tudi nazaj v šotor. Matere same ne smejo pristopiti do sodelavk WAHE ali do kontejnerja. Posledično to pomeni, da vse matere in dojenčki nimajo dostopa do oskrbe v kontejnerju WAHA.

UNICEF: v enem od treh velikih šotorov, kjer begunci čakajo na nadaljevanje poti, so uredili kotiček za animacijo otrok; na tleh je neka podlaga / preproga in kotiček je ograjen s premično kovinsko ograjo. Prostovoljci oz. sodelavci UNICEF-a zabavajo otroke in se z njimi igrajo, kar vnaša tudi bolj prijetno vzdušje v cel šotor.

Zdravniki: trenutno so zdravniki iz Slovaške in sicer so angažirani preko Malteškega viteškega reda. Imajo poseben šotor namenjen samo zdravniški oskrbi in eno čakalnico za družinske člane bolnikov. Zdravniki sami med begunce ne hodijo oz. zelo redko, ker tudi begunci sami do zdravnikov ne smejo, je ključna vloga prostovoljcev, ki po dovoljenju policije, bolnike lahko spremljajo iz šotorov k zdravniku in nazaj. V nekaterih primerih to traja zelo dolgo.

UNHCR: zagotavljajo prevajalce predvsem za arabski in farsi jezik; prevajalci so na voljo vsem – tudi policistom in zdravnikom; UNHCR skrbi za informiranje beguncev (z napisi, plakati, letaki in tudi ustno s sodelavci prisotnimi na terenu), tudi o možnosti podaje prošnje za mednarodno zaščito, vključeni so tudi v obravnavo mladoletnih oseb brez spremstva in v informiranje tistih, ki se iz Avstrije vrnejo v Slovenijo. Ko je potrebno (kar se dogaja na dnevni ravni) pa sodelavci UNHCR pomagajo tudi pri delitvi oblek, obutve in hrane, spremljanju k zdravniku itd.

Železniška postaja Dobova:

Na železniški postaji se postopek registracije že nekaj časa ne izvaja, saj so temperature prenizke, da bi ljudje več ur stali zunaj na mrazu. Po prihodu vlaka na železniško postajo sedaj vsi begunci gredo na avtobuse (stari LPP avtobusi) in v center v Livarno. Na poti od perona do avtobusa je postavljenih nekaj wc-jev. Za invalidne osebe oz. tiste, ki težko hodijo, je na voljo nekaj invalidskih vozičkov.

Na železniški postaji je skladišče, ki je precej polno, opazili smo hrano, odeje, nekaj oblek in drugih materialov. Zraven je prostor, ki je opremljen oz pripravljen za zdravniško oskrbo beguncev, vendar se prostor ne uporablja. Odkar se registracija na železniški postaji ne izvaja, je tam prisotnih tudi veliko manj policistov in predstavnikov vseh organizacij. Higienske razmere naj bi bile nekoliko boljše kot npr. novembra lani, vendar so vlaki, na katere vstopajo begunci, večinoma neočiščeni, polni umazanih odej in smeti in wc-ji so pogosto zelo umazani (vlaki po izstopu ene skupine in vstopu druge skupine beguncev niso očiščeni).

Razdelitev dela med prisotnimi organizacijami:

WAHA: na koncu železniške postaje (nekoliko odročno, saj begunci iz vlaka izstopijo in so napoteni v nasprotno smer) ima 2 ogrevana kontejnerja; eden je namenjen zdravniški oskrbi, vendar le za nujne primere (če kdo rabi pomoč takoj, ko vlak prispe, vsi ostali počakajo na obisk zdravnika v Livarni), drugi pa je namenjen materam z dojenčki oz. majhnimi otroki (npr. za previjanje, preoblačenje, dojenje, itd.). Tovrstna oskrba je zelo dobrodošla, nerodna je le postavitev kontejnerjev, saj se večina beguncev, ki izstopijo iz vlaka, verjetno ne more obrniti na sodelavce oz prostovoljce te organizacije, če kaj potrebujejo.

Karitas in Adra: sicer so bili pristojni za delitev hrane, vendar se le-ta sistematično ne deli odkar se na železniški postaji ne opravlja registracija (smatra se, da to ni potrebno, saj vsi hrano dobijo v centru Livarna). Ob našem obisku je bil prisoten samo en predstavnik Karitasa, ki hrane ni delil. Na željo posameznih beguncev, ki so prosili večinoma vročo vodo ali mleko za dojenčke, so to delili sodelavci UNHCR.

UNHCR: ob prihodih in odhodih vlakov so prisotni prevajalci in sodelavci UNHCR, ki begunce informirajo, skrbijo za združevanje družin (skupaj z RFL, če so tudi predstavniki RKS prisotni), pomagajo tistim, ki težje ali ne morejo hoditi z invalidskimi vozički, itd.

Prisotni so tudi predstavniki Civilne zaščite.

Na obeh lokacijah, tako v sprejemnem centru Livarna kot tudi na železniški postaji, je bilo možno opaziti precej manjše število policistov in vojakov kot npr. novembra lani. Še vedno pa obe lokaciji nadzira policija in so vse aktivnosti na obeh lokacijah povsem podrejene in odvisne od dovoljenja oz. privolitve policije.