dr. Neža Kogovšek Šalamon

Dr. Neža Kogovšek Šalamon je diplomirala leta 2002 na Pravni Fakulteti Univerze v Ljubljani s področja azilnega prava. Zaposlila se je na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij – PIC v Ljubljani (2002-2003). Kot štipendistka sklada Ron Brown ameriškega zunanjega ministrstva je leta 2003 pričela študirati in leta 2004 tudi magistrirala na univerzi Notre Dame (ZDA) s področja mednarodnega prava človekovih pravic. Po končanem študiju v ZDA je leta 2004 opravljala šestmesečno prakso pri organizaciji Human Rights Watch v New Yorku, kjer se je ukvarjala s spremljanjem sojenj za vojna hudodelstva in hudodelstva proti človečnosti pred mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo. Po končanem magistrskem študiju se je vrnila v Slovenijo. Leta 2006 je po opravljenem sodniškem pripravništvu na Višjem sodišču v Ljubljani opravila pravniški državni izpit. Doktorirala je v letu 2011 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo o ustavnih, mednarodnopravnih in primerjalnih vidikih izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.

Leta 2005 se je vključila v raziskovalno skupino Mirovnega inštituta, z oktobrom 2012 pa je bila imenovana na mesto direktorice Mirovnega inštituta. Delo direktorice je opravljala od 1. oktobra 2012 do 31. oktobra 2018. Njeno strokovno delo je poleg vodstvenih nalog vključevalo vodenje projektov, raziskovanje, pravne analize, publiciranje, predavanja na univerzah in drugih institucijah ter vodenje delavnic. Leta 2016 je bila izglasovana med 10 najvplivnejših pravnikov v Sloveniji in nominirana v program 40 mladih evropskih voditeljev za leto 2017.

Od 2008 do 2022 je bila članica Evropske mreže pravnih strokovnjakov za področje nediskriminacije, ki za Evropsko komisijo pripravlja poročila o nacionalnih predpisih in sodni praksi na področju varstva pred diskriminacijo. Je dolgoletna članica več mednarodnih strokovnih združenj pravnikov (npr. akademske mreže Odysseus za pravo beguncev in tujcev, mreže ECSOL za pravo na področju spolne usmerjenosti in mreže CINETS, ki preučuje kriminalizacijo migracij). Od leta 2018 je slovenska članica Evropske mreže za boj proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope (ECRI), v katero je bila leta 2022 imenovana za drugi mandat (2023–27).

Dejavna je v mednarodni akademski in raziskovalni sferi, kar izkazuje s številnimi udeležbami na konferencah na tujih univerzah, med drugim v Bristolu, Marylandu, Nagoyi, Toulousu, Madridu, Lundu, Bruslju, Hamburgu in drugod po Sloveniji in Evropi. Kot raziskovalka (z nazivom višja znanstvena sodelavka od leta 2016) je sodelovala pri številnih mednarodnih projektih v mednarodnih skupinah raziskovalcev na univerzah in inštitutih v Gradcu, Padovi, Trentu, Bruslju, Budimpešti, Varšavi in Bratislavi. Je članica International Law Association (ILA), prek katerega je dejavna tudi v dveh mednarodnih ILA odborih – za človekove pravice v času izrednih razmer in za migracije ter mednarodno pravo.

Poleg izvajanja znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela redno predava. Bila je asistentka za mednarodno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (2017–2019). Je docentka in nosilka predmeta Medijsko pravo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (2021–). V sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju pri Ministrstvu za pravosodje pogosto predava zaposlenim v pravosodnem sistemu. Predavala je na usposabljanjih Evropske pravne akademije (ERA). Kot gostujoča predavateljica je predavala na številnih slovenskih in tujih univerzah in fakultetah, zlasti na Pravni fakulteti, Fakulteti za upravo, Fakulteti za družbene vede in Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani, Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru ter na univerzah v tujini – King’s College London, Leiden, Bologna in Palermo, kjer je bila leta 2016 tudi gostujoča raziskovalka.

Od 2018 do 2022 je delala kot vodja Oddelka za ugotavljanje diskriminacije, svetovanje in zagovorništvo pri Zagovorniku načela enakosti. Kot del vodstva organa je bila odgovorna za koordinacijo obravnave predlogov za obravnavo diskriminacije, vodenje preiskav, pripravo ocene diskriminatornosti predpisov, pripravo zahtev za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov ter sodelovanje Zagovornika v sodnih postopkih pred sodišči.

Dne 27. oktobra 2022 je bila v Državnem zboru Republike Slovenije izvoljena za ustavno sodnico z devetletnim mandatom. Funkcijo ustavne sodnice je začela opravljati 1. januarja 2023.

Z Mirovnim inštitutom nadaljuje sodelovanje na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti.

SICRIS