Poročilo iz Središča ob Dravi

V torek, 20.10.2015 smo bili v Središču ob Dravi. Okrog 19h je na železniško postajo, ki je od sprejemnega / registracijskega centra oddaljena dober kilometer, prispel vlak iz Čakovca z vsaj 1500 ljudmi. Ključno je bilo takojšnje informiranje ljudi (skozi okna) glede situacije in postopka, ki bo sledil. Ljudje sprva niso razumeli, kje so, zakaj ne smejo izstopiti iz vlaka, koliko časa bodo morali čakati in kaj sploh čakajo. Ko smo s pomočjo prevajalcev te informacije posredovali, so ljudje bili nekoliko pomirjeni.

Zagotovljeni so bili avtobusi, s katerimi so ljudi odpeljali v sprejemne centre na registracijo, vendar avtobusov ni bilo dovolj za vse in tisti iz zadnjih vagonov so morali na vlaku čakati tudi več kot šest ur. Nekateri vagoni so bili v temi, ni delala ventilacija in za povrh se ni dalo odpreti oken. Posledično je nekaterim bilo slabo. S policisti smo se lahko dogovorili, da so iz nekaterih vagonov spustili posameznike (starejše, ženske, nosečnice, družine z majhnimi otroki), ki so potrebovali zdravniško pomoč oziroma niso več zdržali čakanja na vlaku. Ko se je prvih nekaj vagonov spraznilo in so se ljudje lahko prerazporedili tudi tja, je bilo tudi čakanje na avtobuse nekoliko znosnejše. S prvo skupino avtobusov so 400 ljudi odpeljali na registracijo v Središču ob Dravi, naslednjih 400 oseb v Petišovce in Dolgo vas, nato še v Gruškovje. Sprva je bilo policiste potrebno vztrajno opozarjati, da se družin ne sme ločevati in je potrebno paziti, da gredo vsi na isti avtobus (še posebej, ker niso vsi avtobusi peljali v isti sprejemni center). Pri drugi skupini avtobusov je to funkcioniralo že zelo dobro, v sodelovanju s policisti in prevajalci, ki so bili nepogrešljivi, smo skrbeli za to, da se družine niso ločevale. Kljub zelo korektnemu delu policije na železniški postaji, je zaradi premalo avtobusov vsaj 500 ljudi čakalo na vlaku več kot šest ur. Zagotovljena ni bila nobena pomoč, niti voda. Na našo pobudo je potem Rdeči križ Slovenije pripeljal vodo, hrane vsaj do polnoči ni bilo na voljo nobene. Ljudje na vlaku so povedali, da celo pot čez Hrvaško niso dobili nobene hrane, da že več kot 12 ur niso jedli.

V sprejemnem centru v Središču ob Dravi, kjer so bile kapacitete za 400 oseb, je potekala registracija – dolgo v noč. Prednost so imele družine, na registracijo pa so lahko čakali v šotorih na toplem. Tekom registracije so policisti jemali tudi prstne odtise. Tam so bili prisotni predstavniki Civilne zaščite, Rdečega križa, Slovenske filantropije, UNHCR in dve majhni skupini prostovoljcev iz Švice, Nemčije in drugih držav ter nekaj posameznikov iz Središča ob Dravi. Rdeči križ je imel na voljo vodo, jabolka in nekaj suhe hrane. Do tega dne ni bilo na voljo čaja ali vroče vode. Na našo pobudo pri predstavnikih Civilne zaščite in županu občine se je to popoldne uredilo in so prostovoljci Rdečega križa lahko ljudem v centru delili tudi čaj. To je bilo v zelo mrzlem večeru in noči zelo pomembno. Prostovoljci iz tujine so delili obleke, vendar niso imeli dovolj za vse. Pozno zvečer so pripeljali toplo hrano in so jim policisti dovolili, da so jo delili znotraj centra tistim, ki so že bili registrirani. Tudi to je bilo zelo dobrodošlo.

Tako v sprejemnem centru kot tudi na železniški postaji bi bilo potrebnih več prevajalcev, saj so ti pogosto imeli ključno vlogo. Ministrstvo za notranje zadeve je imelo samo dva prevajalca in sicer za arabski in farsi jezik. Prisotni so bili še štirje prevajalci, ki jih je angažiral UNHCR, ki so bili res nepogrešljivi na obeh lokacijah.

Prav tako je bila potreba po večjem številu prostovoljcev za informiranje ljudi in za izvajanje monitoringa registracije in nasploh situacije, še posebej ponoči.

Zelo dobrodošla bi bila večja samoiniciativnost Rdečega križa in Civilne zaščite – npr. zagotoviti tople napitke, vročo vodo, toplo hrano. Dogaja se namreč, da v sprejemnih centrih ni ničesar toplega, a so ljudje tukaj zadržani čez noč. Ko pridejo v namestitvene centre, kjer je na voljo tudi topla hrana pa tam ne ostanejo, saj želijo čim prej naprej proti Avstriji. Smiselno bi bilo trenutni sistem temu prilagoditi in več (tople) hrane zagotavljati v sprejemnih centrih. Pomoč je potrebna tudi izven sprejemnih centrov, v tem primeru npr. na železniški postaji, kjer so ljudje čakali zelo dolgo.

Toplih oblek in še posebej čevljev (otroških, ženskih in največ moških) je prostovoljcem hitro zmanjkalo. Tudi odeje so pošle. Potrebuje se več pomoči, predvsem odej in zimskih oblek ter obutve.

Zelo dobrodošla bi bila tudi vzpostavitev wifi točke in zagotovitev polnilcev in sim kartic.

Večjih težav v Središču ob Dravi ni bilo. Razlog je verjetno tudi v tem, da je ta center relativno majhen in da je bilo dovolj prostora za vse. Prav tako pa je bila policija o prihodu vlaka z begunci obveščena in na to tudi pripravljena.