Protestna izjava ob dnevu beguncev

Raziskovalke/raziskovalci, aktivistke/aktivisti, združeni v mrežo za podporo migrantom in beguncem, protestiramo proti sedanji evropski migracijski in begunski politiki. Ta politika temelji na zapiranju in odganjanju ljudi, v zadnjem času pa sta v ospredju sprenevedanje glede soodgovornosti za umiranje na evropskih mejah (na morju in kopnem, v Sredozemlju in na Balkanu) ter širjenje strahu in nelagodja zaradi prihoda preživelih, razdeljenih v kvote.
Namesto varovanja evropskih meja zahtevamo varovanje človeških življenj, namesto odganjanja ljudi zahtevamo politiko solidarnosti, namesto ignorance vladajočih struktur in ljudstva zahtevamo samo-kritičnost in odgovornost, namesto populističnih floskul zahtevamo razkrivanje globalnih neenakosti in našo vlogo v njih.

Pozivamo k demokratičnemu procesu oblikovanja nove skupne evropske begunske in migracijske politike. V to razpravo in oblikovanje novih prioritet morajo biti vključene migrantske in begunske skupnosti, države migrantov in migrantk ter evropska civilna družba – novo politiko lahko dosežemo zgolj z globalnim dogovorom, ki bo dogovor globalne pravičnosti. Izgubljena življenja v Sredozemskem morju in potiskanje priseljenih na rob družbe kažejo, da je nadzor nad priseljevanjem poguben sistem, ki zahteva temeljito revizijo in radikalno spremembo.

Pozivamo, da v Republiki Sloveniji, skupaj z drugimi evropskimi državami:

– prenehamo širiti in financirati represivne ukrepe nadzora nad preseljevanjem onstran Evropske unije (v Srbijo, Makedonijo, Albanijo, Maroko, Libijo, Mali, Niger in druge afriške države), kamor nimamo vpogleda in kjer se odgovornost državnega nasilja razprši;

– vzpostavimo koridor (varen prevoz) za prihod ljudi na varna območja v državah EU. Na ta način begunci in migranti ne bodo več iskali in plačevali pogubnih storitev kriminalnih tihotapskih združb;

– prenehamo vzbujati neutemeljen občutek ogroženosti in strahu pred begunkami in begunci ter migracijami na splošno. V Evropi že živi 72 milijonov migrantov in migrantk, ki ključno prispevajo k razvoju evropskih držav in blaginji evropskih prebivalcev (zaposleni so v skrbstvenih poklicih, visoko intenzivnem a slabo plačanem gradbeništvu, kmetijstvu itd.), begunci pa večinoma ostajajo v državah izven Evrope (4/5 begunske populacije ostaja znotraj svojih regij) in le manjši odstotek pripotuje v EU;

– povišamo število sprejetih beguncev in begunk. Pričakujemo, da bodo begunci in begunke povabljeni k sodelovanju pri organizaciji svoje selitve: preseljevanje naj bo organizirano tako, da ljudje ponovno pridobijo nadzor nad svojim življenjem (prevajanje, informacije, sodelovanje v vseh odločitvah, ki se jih tičejo), njihovo znanje in izkušnje pa naj prispevajo h korpusu znanj o (uničujočih) učinkih dosedanje evropske migracijske in begunske politike;

– vključimo begunke, begunce, migrantke in migrante v običajno okolje, v običajna stanovanja, med običajne krajane; ob tem zahtevamo deinstitucionalizacijo skrbi (tj. zapiranje velikih ustanov skrbi-nadzora) na področju cele Slovenije in za vse;

– omogočimo finančno in logistično podporo beguncem in begunkam pri združevanju njihovih družin (vsem, ki se javno zavzemajo za pravice otrok priporočamo, da se angažirajo pri zbiranju sredstev za otroke, ki so ostali v matičnih državah in zaradi dragih letalskih kart in drugih preprek ne morejo k svojim staršem, ki so že v Sloveniji);

– uvedemo takojšen moratorij na deportacije beguncev in begunk, migrantov in migrantk. Zahtevamo spoštovanje načela ne-vračanja (non refoulement) na osnovi ženevske konvencije o beguncih in evropsko konvencijo o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah;

– sprejmemo konvencijo Združenih narodov o zaščiti pravic vseh migrantskih delavcev in delavk in njihovih družinskih članov in članic (Convention on the Protection of the Rights of all Migrant Workers and Members of their Families) sprejeto leta 1990, v veljavo pa je stopila 2003 (konvencijo je podpisalo le 46 držav, med njimi nobena država, ki je deležna večjega priseljevanja);

– ukinemo centre za tujce in zapiranje nedolžnih: leta 2011 jih je bilo v državah Evropske unije skoraj 300, skupaj z državami izven EU (vključno s Turčijo, Ukrajino in Libijo itd.) pa blizu 420). V tem trenutku je v centrih za tujce samo v državah Evropske unije zaprtih približno 600.000 ljudi, med njimi so tudi otroci. Namesto zapiranja zahtevamo legalizacijo njihovih statusov in izenačevanje njihovih pravic s pravicami državljanov EU.