Misliti mir 6: Mir kot človekova pravica
28. 11. 2024 | Politika
Ob dnevu človekovih pravic bomo govorili o miru kot človekovi pravici. Zato vse zainteresirane vabimo na šesti dogodek v ciklu Misliti mir, ki bo v torek 10. decembra 2024 ob 14. uri, ko bo o miru kot človekovi pravici predaval mirovni aktivist iz Ukrajine Jurij Šeljaženko.
Zaradi lažjega načrtovanja dogodka svojo prisotnost potrdite do 5. decembra s prijavo tukaj in poslali vam bomo povezavo do spletnega predavanja (v angleškem jeziku).
Jurij Šeljaženko je ukrajinski mirovnik in zagovornik človekovih pravic. Je doktor prava. Aktiven je v lokalnih in mednarodnih mirovnih mrežah, kot so Ukrajinsko pacifistično gibanje, Evropski urad za ugovor vesti, Mednarodni mirovni urad, International War Resisters’ International, World BEYOND War. Prav tako vodi mirovni izobraževalni projekt Free Civilians School of Pacifism. Ukrajinske oblasti ga ne glede na njegovo nedvomno in sistematično obsodbo napadov ruske vojske na Ukrajino sodno preganjajo zaradi pacifističnih pozivov in zagovarjanja pravice do ugovora vesti pri vojaški mobilizaciji.
Izsek iz predavanja:
Eden izmed nujnih ukrepov, ki je potreben za ustavitev vojne in zmanjšanje militarizma, je okrepitev kulture miru, začenši z izobraževanjem o človekovih pravicah in nadaljnjim razvojem demokratičnih institucij. Posebej pomembno je v celoti zaščititi človekovo pravico do ugovora vesti sodelovanja v vojski in vojaških spopadih v vsakem času, zlasti pa v času vojne. To naj bo institucionalno jamstvo za obstoj mirovnih aktivistov in gibanj, mirovnih mislecev in pisateljev, mirovnih podjetnikov in dobrotnikov, mirovnih akademij in cerkva, ki so sposobni mobilizirati ljudi za učinkovit nenasilen odpor proti agresorjem in zatiralcem, ohranjanje dialoga in socialne kohezije, skrbi za pomoči potrebnim in trpečim, zagovarjanje zdravega razuma, morale in diplomacije ter varovanje demokracije pred samouničenjem v megli vojne. Ti politični recepti ne izhajajo le iz nujne potrebe po odstranitvi Putinovega zločinskega režima z oblasti v Rusiji in oživitvi demokracije, temveč tudi iz potrebe po ustavitvi militaristične igre v Ukrajini s preganjanjem mirovnih aktivistov in zagovornikov človekovih pravic, kot sem jaz.
