Pritožba glede oddaje Tarča “Romi pred zakonom in ustavo?”
12. 9. 2024 | Mediji
Na Varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev Radiotelevizije Slovenija Marico Uršič Zupan smo naslovili pritožbo in prošnjo o mnenju, ali so v oddaji Tarča z naslovom »Romi pred zakonom in ustavo?«, ki je bila predvajana na prvem programu TV Slovenija 29. avgusta 2024, ustvarjalci oddaje upoštevali Poklicna merila in načela novinarske etike, ki veljajo za programe RTV Slovenija.
Izpostavili smo etična načela, navedena v Poklicnih merilih in načelih novinarske etike v programih RTV Slovenija, ki govorijo: a) o obsegu mnenj in zahtevi, da so programi celoviti ter da morajo biti predstavitve različnih stališč in mnenj poglobljene, ter zajemati vse njihove razsežnosti in odtenke, b) o uravnoteženosti mnenj in zahtevi, da programi o vprašanjih javnega interesa, o katerih obstajajo v javnosti različna stališča, zagotovijo enakovredno in enakomerno predstavitev najširšega možnega izbora stališč o določeni zadevi, c) o verodostojnosti in zahtevi, da informativne vsebine poslušalcem in gledalcem ponudijo dovolj vsestranskih informacij o nekem dogodku ali temi, da bodo lahko oblikovali svoj pogled na določeno zadevo, d) o pridobivanju podatkov in zahtevi, da RTV Slovenija objavlja samo preverjene informacije, ne pa govoric, natolcevanj in podobnega.
Opozorili smo na sum kršitve teh načel, zlasti glede celovitosti in verodostojnosti informiranja gledalk_cev ter izpostavili več problemov:
- Sestava govorcev, povabljenih v oddajo: V oddajo v živo z možnostjo neposrednega in obširnega vključevanja v razpravo so bili povabljeni govorci skoraj v celoti iz vrst politikov na državni in lokalni ravni, medtem ko so bili drugi govorci iz vrst socialnih in izobraževalnih ustanov, prostovoljcev ter same romske skupnosti, ki so še najbolj prispevali k boljšem vpogledu v večplastnost vzrokov in posledic sedanjih razmer, vključeni v prispevke, brez možnosti, da enakopravno sodelujejo v razpravi v živo ter soočijo mnenja z vabljenimi govorci v oddaji. Govorci, ki so sodelovali v razpravi v živo so skoraj v celoti izražali enake ali sorodne poglede na temo.
- Retorika kriminaliziranja: Novinarji in voditeljica ter vabljeni govorci so velikokrat z besedami in besednimi zvezami izpostavljali kriminaliteto, voditeljica v istem stavku niza besede »vlomi«, »pretepi«, »streljanja« itd. Novinarji v prispevkih in voditeljica v studiu sogovorcem zastavljajo sugestivna vprašanja, na primer: »Je nevarno po noči hoditi po Kočevju?« (sogovorec odgovori, da nima takšnega občutka) in »Ali se bojite, da bodo ljudje vzeli stvari v svoje roke?«. Takšni medijski prijemi in retorika, ki se pri obravnavi kompleksnih tem kot je položaj manjšinske skupnosti osredotočijo na kriminaliteto ter pripadnike te skupnosti predstavljajo predvsem kot grožnjo, s tem pa pri gledalcih ustvarjajo in spodbujajo nemir, strah, jezo in sovraštvo do te skupine, niso novi, so pa etično sporni, zlasti na javni radioteleviziji, ki je zavezana k celovitem, verodostojnem in tankočutnem obravnavanju kompleksnih družbenih tem. V tem smislu je sporen tudi sam naslov oddaje »Romi pred zakonom in ustavo?«.
- Širjenje nepreverjenih informacij: V oddaji je bila predvajana informacija, da so se v policijski postaji zaklenili pred oboroženimi Romi, kar je policija v odzivu po nadaljnjem širjenju te in drugih dezinformacij, pozneje demantirala.
- Selektivno predstavljanje podatkov: Številke, ki govorijo o denarju (socialnih prejemkih Romov, sredstvih, ki jih država namenja za vključevanje Romov itd.), so bile osrednja nit oddaje, niso pa v oddaji navedli številk, ki jih je Televizija Slovenija predstavila v eni drugi informativni oddaji, ki pa govorijo o veliko krajši življenjski dobi Romov, o slabem zdravju Romov in visoki umrljivosti dojenčkov pri Romih, o zelo visokem odstotku romskih otrok v šolah za otroke s posebnimi potrebami itd. Četudi je Rominja v prispevku omenila, da zaradi slabih razmer (brez elektrike in vode) zbolevajo, ta podatek ni dobil posebne pozornosti v oddaji.
- Normaliziranje retorike pogojevanja: V prispevku je bil predvajana izjava govorca, ki je bil dodatno tudi povabljeni gost v studiu, ki v vlogi lokalnega oblastnika uporablja retoriko pogojevanja dostopa do vode z discipliniranjem Romov, da prej uredijo razmere v naselju, v katerem živijo. Takšna retorika je v oddaji normalizirana in je voditeljica z ničemer ni naslovila kot sporno. Četudi so z odtegovanjem dostopa do vode oškodovani tudi otroci, na primer. Povsem nekritično se v težkih razmerah, kjer ni le enega krivca in enostavne rešitve, legitimira zaničevanje človekovih pravic kot odvečnih in škodljivih.
S temi primeri želimo izpostaviti manko celovitosti in tankočutnosti pri obravnavi teme v oddaji Tarča. Razmer za življenje Romov v Sloveniji in razmer v krajih, kjer živijo Romi etično novinarstvo v osrednjih informativnih vsebinah javne televizije ne bi smelo obravnavati le ekscesno, brez poglobljenega in celovitega poznavanja in predstavljanja teme, brez stalnega vlaganja v lastno znanje in stike z raznovrstnimi viri, brez razvijanja senzibilitete novinarjev za tovrstne teme ter brez prepoznavanja in naslavljanja etičnih izzivov. V nekaterih oddajah, kot je Tednik, so takšna prizadevanja vendarle opazna.
Pred leti smo na Mirovnem inštitutu v sodelovanju z inštitutom iz Londona »Media Diversity Institute« izdali kratek priročnik o poročanju o kulturni raznolikosti, ki med drugim daje nasvete, kako poročati o manjšinskih skupnostih, o sporih med etničnimi skupnostmi, kako intervjuvati pripadnike manjšinskih skupnosti, kako skrbno izbirati besede in tudi kako ravnati z lastnimi predsodki itd. Po oddaji Tarča z naslovom »Romi pred zakonom in ustavo?« se sprašujemo, ali so na Televiziji Slovenija prisotni uredniški prijemi in mehanizmi, ki zagotavljajo, da se voditelji in novinarji javne televizije strokovno pripravijo in podučijo, preden pripravijo oddajo in prispevke o teh občutljivih temah, še posebej preden se odpravijo intervjuvati predstavnike manjšinske skupnosti in vstopajo v njihove domove.