Ljubljana je lahko mesto za vsakogar: Za oblikovanje vključujočega življenjskega okolja je pomembno omogočiti, da se v njem vsi počutijo enakovredno in enakopravno

31. 5. 2024 | Človekove pravice in manjšine

Lana Zdravković se je udeležila omizja »Medkulturnost v slovenski družbi in oblikovanje vključujočega življenjskega okolja«, ki ga je 29. maja organizirala Listina raznolikosti Slovenija skupaj z Mestno občino Ljubljana v okviru dogodka Medkulturna raznolikost in vključenost.

Na omizju je izpostavila, da je za oblikovanje vključujočega življenjskega okolja pomembno omogočiti, da se v njem vsi počutijo enakovredno in enakopravno. Poudarila je, da več kot 13 % prebivalcev Ljubljane predstavljajo migranti in da je nujno razumeti, da lokalna skupnost igra odločilno vlogo v procesu integracije, ki je dvosmeren proces. Vključevanje se dogaja tam, kjer ljudje živijo, delajo, hodijo v vrtec in šolo, obiskujejo zdravnika, kulturne prireditve, restavracije in gostilne, tam kjer preživljajo prosti čas, se družijo, zabavajo in plačujejo davke. Kvalitetne integracijske politike bi morale biti oblikovane tako, da migrantom omogočijo čimprejšnjo samozadostnost, saj le emancipirani posamezniki lahko družbo v enaki meri tudi soustvarjajo. Bolj ko se bodo migranti v svojem okolju počutili doma, bolj bodo prispevali k njegovemu razvoju, izboljšanju in skupni blaginji.

Na podlagi več raziskovalnih projektov in dolgoletnega sodelovanja z migrantskimi in manjšinskimi skupnostmi in organizacijami je Lana Zdravković izpostavila pet pomembnih področij integracije, ki bi jih bilo dobro izboljšati na lokalni ravni:

Jezikovni tečaji za migrante so bistveni. Morali bi biti bolj dostopni in vsebovati več ur, še posebej za tiste, ki prihajajo iz ne-slovanskih skupin jezikov (in govorijo turški jezik, arabski jezik, jezik farsi, jeziki Južne Amerike), saj ti za učenje slovenskega jezika potrebujejo več časa. Na Mirovnem inštitutu tudi sicer zagovarjamo pravico do neomejenega brezplačnega učenja slovenskega jezika za vse, ki se ga želijo učiti.
Socialna stanovanja za migrante so nujna, saj so ti izključeni iz socialnih programov za pridobitev neprofitnega stanovanja. Še posebej ranljive so družine z veliko otroki. Pogoji na nepremičninskem trgu so strašljivi, najemnine so ogromne, prisotna je tudi diskriminacija, zato bi bilo smiselno na tem področju čim prej ukrepati.
Financiranje migrantskih in manjšinskih organizacij bi lahko bilo podprto z razpisom, namenjen le njim, saj sedaj le-te na razpisih konkurirajo z velikimi in večjimi NVO-ji, ki na nek način predstavljajo nelojalno konkurenco.
Migranti se prav tako soočajo s pomanjkanjem infrastrukture in prostorov za svoje delovanje, srečevanje ter druženje, tako medsebojno, kot tudi z lokalnim prebivalstvom. Skupnostni prostori bi omogočili lažje spoznavanje, vključevanje in medkulturno povezovanje, zato jih nujno potrebujemo.
Širše politično vprašanje rasizma, diskriminacije in stigmatizacije je treba reševati strukturno in dolgoročno z ozaveščevalnimi akcijami, sistemsko podporo, izobraževanjem ter s pozitivnimi ukrepi, ki bi promovirali in zagotavljali enakost ter enakopravnost. Integracija migrantov in protirasistične politike so povezane ter morajo nujno iti z roko v roki.