Misliti mir 4: Kakšna je moč umetnosti v vojni – »Ali je pero močnejše od meča?«

Četrti pogovor v ciklu Misliti mir, ki ga organizira Mirovni inštitut z naslovom Kakšna je moč umetnosti v vojni – »Ali je pero močnejše od meča?«, bo v četrtek 25. januarja 2024 ob 18.00 v Mostovni (Cesta IX. korpusa 99a, Solkan).

Sodelujejo: Žiga Divjak, dr. Bara Kolenc, dr. Mirt Komel in Erik Valenčič
Moderira: dr. Lana Zdravković

Pogovor bo spremljala projekcija filma Erika Valenčiča »Različni bogovi, isti pekel« (2023, 50′)

Dogodek je nastal v sodelovanju z GO! 2025 Nova Gorica • Gorica, Evropska prestolnica kulture 2025

Druga svetovna vojna je zapustila tolikšno razdejanje in dehumanizacijo, da je po Theodorju Adornu pisanje poezije (tj. ukvarjanje z umetnostjo) od Auschwitza dalje barbarizem. Moderna je umetnost še vedno dojemala kot sfero delovanja, ki govori svoj jezik in tako vpliva na svet okoli sebe. Za postmoderno pa je značilno, da umetnost stopi iz svojega specifičnega področja in, kot trdi Jacques Rancière, nase prevzame nalogo odgovoriti na pomembna politična, družbena in socialna vprašanja. Tako postane angažirana, kritična, aktivistična. Ko umetnost začne tematizirati pojave zunaj svojega estetskega področja postane intervencionistična, diskurzivna, relacijska. Ukvarja se z vprašanji migracij, socialne in razredne neenakosti, delavskih pravic in izkoriščanja, kritizira neoliberalni globalizirani kapitalizem, odpira problem podnebne krize itn. Treba pa se je vprašati, s kakšnimi učinki. Živimo v času, ko (več) ne pričakujemo katastrofe (totalne vojne, atomske bombe, kometa, virusa), temveč jo (že) živimo. Videti je, da nismo pred apokalipso, temveč sredi nje. Stabilnost svetovnega reda, ki je temeljila na hipokriziji in dvojnih merilih, se ruši, premikamo se od unipolarnega k multipolarnem svetu. Po dolgoletni vojni v Siriji divjata dve vojni na pragu Evrope: v Ukrajini in Gazi. Pred nami se dogajata genocid in vsesplošno uničevanje, ki povzročata neizogibni eksodos ljudskih množic. A videti je, kot pravi Alenka Zupančič, da gre danes za konstrukcijo neke bizarne časovnosti, v katero so se ujele sodobne zahodne družbe: kot da tečemo na mestu in stvari, ki jih počnemo – zlasti v politiki in umetnosti – nimajo pravih nasledkov in učinkov – nikogar ne morejo zares prestrašiti in ničesar zares premakniti. Kakšna je torej moč umetnosti v vojni? Komu govori, ko kritizira družbo in se zavzema za boljši svet? Kdo je njena publika in ali razume njen jezik? Kakšni so njeni mehanizmi mobilizacije in ali ima pacifikacijski učinek? Bertold Brecht je poskušal spreminjati svet z epskim gledališčem kot forumom političnih idej. Ali je danes sploh mogoče izražati politične ideje skozi umetnost? Na ta vprašanja bodo odgovarjali gledališki režiser Žiga Divjak; filozofinja, režiserka in performerka dr. Bara Kolenc; pisatelj in filozof dr. Mirt Komel ter novinar in filmski ustvarjalec Erik Valenčič. Pogovor bo povezovala filozofinja in performerka ter raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Lana Zdravković. Pogovoru bo sledila projekcija filma Erika Valenčiča »Različni bogovi, isti pekel«.