Kritično mišljenje, novinarsko poročanje, cenzura in propaganda v času vojne

Vabljeni na 3. pogovor v ciklu Misliti mir, ki jih organizira Mirovni inštitut z naslovom Kritično mišljenje, novinarsko poročanje, cenzura in propaganda v času vojne, ki bo v četrtek, 16. 11. ob 19.00 v dvorani Sodni stolp, Kulturna četrt Minoriti, Vojašniški trg 2A, Maribor.

Z začetkom vojne v Ukrajini so se zgodili številni tektonski premiki v medijski sferi in novinarskem polju, ki se z eskalacijo nasilja na Bližnjem vzhodu le še stopnjujejo. V Rusiji se dodatno stopnjuje pritisk na kritične novinarje, z vojno agresijo se agresija ruskih oblasti seli na novinarje in novinarke, ki poročajo ali delajo v Ukrajini. V Gazi je v prvih tednih umrlo že več kot 20 novinarjev in novinark. Na Zahodu je ob napadu Hamasa zavladala histerija, ki ne le onemogoča izražanje nekaterih mnenj, temveč onemogoča celovito mišljenje nastale politične situacije, konteksta, zgodovinskih vzrokov in posledic.

V ognju obeh konfliktov so mnogi novinarji in novinarke že izgubile življenje, mnogi so bili ranjeni, stopnjujejo se napadi na novinarska središča v območjih spopadov. S stopnjevanjem vojnih razmer se vse bolj otežuje dostop novinark in novinarjev do fronte, oteženo je poročanje o dejstvih na frontnih črtah (priča smo uvajanju informacijskih con, arbitrarno se odloča o akreditacijah), stopnjujejo se pritiski na mednarodne novinarje (omejevanje dela, zasledovanje, vojne razmere). Zaradi cenzure ruskih medijev, sedaj pa še palestinskih, je v EU otežen dostop do celovitih informacij o človeških žrtvah na bojiščih, o stanju v okupiranih krajih, o situaciji v Ruski Federaciji, v Izraelu, v Gazi. Kljub temu so se mnogi novinarji in novinarke slovenskih medijev uspeli prebiti na bojišča in objaviti presunljive ter celovite reportaže iz Ukrajine. Dolgoletna poročanja slovenskih novinark in novinarjev iz Gaze in Zahodnega brega omogočajo slovenski javnosti misliti novonastalo situacijo.

Okrogla miza z izbranimi gosti in gostjami bo poskušala odgovoriti na naslednja vprašanja oziroma nasloviti naslednje teme:

Zakaj so narativi o vojni in agresiji v dveh konfliktih tako različni? Kako so se od eskalacije spopadov spremenili ruska medijska krajina in kako se je spremenil ukrajinski medijski sistem? Kako v spremenjenih razmerah poteka vsestranska informacijska vojna? Kako se različne propagandne strategije manifestirajo v različnih evropskih regijah: na Zahodu, v EU, na Bližnjem vzhodu? Smo o vojni v Ukrajini in v napadu na Gazo ustrezno informirani? Kakšno vlogo imajo pri tem slovenski mediji? In kakšno družbena omrežja? Kakšno je novinarsko delo in kako ogroženi so novinarji, ki delajo in poročajo o obeh vojnah? Ali naraščanje cen in ekonomska kriza vplivata na javno mnenje o vojni v Ukrajini, o Natu, o Rusiji, o Izraelu? Kakšna je vloga Slovenije na križišču globalnih spopadov?