Ob obletnici izbrisa predsednika vlade pozivamo: država naj naredi, kar je prav

Z dogodki ob obletnici izbrisa, med njimi je odprtje razstave 31 let s(r)amote na Gallusovem nabrežju v Ljubljani, ohranjamo spomin na izbris, izrekamo opomin, da so krivice in stiske izbrisanih še vedno nenaslovljene, in pozivamo vlado k ukrepanju.

26. februarja bo minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; med njimi je bilo 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Izgubili so zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.

»Žal izbris ni del zgodovine naše mlade države, ampak še vedno traja: izbrisani so zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 31 let kasneje poprava krivic ostaja zgolj navidezna: stalno prebivališče si je uspela povrniti manj kot polovica izbrisanih. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes,« je ob obletnici dejal predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević.

Zato smo v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov, Amnesty International Slovenije in Mirovnem inštitutu na predsednika vlade dr. Goloba naslovili skupen javni poziv k čimprejšnji pripravi zakonskih ukrepov, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim.

Katarina Vučko iz Mirovnega inštituta je ob tem poudarila: »Izbrisani potrebujejo ukrepe, ki bodo omogočili hitro in učinkovito ureditev statusa ter dostop do socialnega in zdravstvenega varstva. Ukrepi morajo biti brez časovnih omejitev.«

»Krivice in stiske izbrisanih so ne le odgovornost oblasti in države in teža naše kolektivne (za)vesti, ampak so tudi nepremostljive ovire institucijam, ki brez zakonodajnega okvira ostajajo nemočne izvajati svoje naloge. Medtem so številni med izbrisanimi sedaj že stari in tudi zaradi izbrisa obsojeni na životarjenje. Ni več kaj čakati: država naj končno naredi, kar je prav!« pa je dodala direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel.

Peticija za odpravo krivic

Skupaj z Amnesty International Slovenije smo pripravili tudi peticijo, ki je namenjena predsedniku slovenske vlade dr. Robertu Golobu. V njej pozivamo naj vlada RS čim prej pripravi zakonske ukrepe, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim. Ukrepi, ki morajo biti brez časovne omejitve, morajo omogočiti hitro in učinkovito ureditev statusa ter dostop do socialnega in zdravstvenega varstva.

Dogodki ob obletnici izbrisa v petek, 24. 2. 2023

Ob 10.45 na Fakulteti za socialano delo (predavalnica 9): Pogovor z osebami z izkušnjo izbrisa o tem, kako so izvedele, da so izbrisane, kakšne posledice je to prineslo v njihova osebna in družinska življenja in o dolgoletnem boju za popravo krivic. Dogodek soorganizirajo Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete in Fakulteta za socialno delo.
Ob 13. uri na Gallusovem nabrežju: Ogled razstave 31 let s(r)amote z avtorjem fotografij Borutom Krajncem in portretiranci_kami.
Ob 14. uri v Zgodovinskem atriju Mestne hiše: Otvoritev razstave idejnih rešitev za spominsko obeležje v Parku izbrisanih.
Ob 16. uri v Participativni Avtonomni Ljubljanski Coni – Placu: Vezenje očes na spominsko platno »izbrisani pogledi« z Umetniškim kolektivom projekta Politika dotika.
Od 18. uri do 20. ure v Placu: Spominjanje na Mirjano Učakar, dolgoletno borko in neustrašno aktivistko Civilne iniciative izbrisanih prebivalcev_k.
Od 20. ure dalje: DJ Irfan.