Mirjani Učakar v spomin

Mirjana je odšla hitro. Nam se je zdelo, da iznenada, mnogo prehitro. Čeprav so leta izbrisa, mnoge z njim povezane ovire in rane pustile sledi na njenem zdravju, smo jo vedno videli kot močno in neomajno. Ko smo se nazadnje srečali to poletje, je – kot vedno – vse težave zastrl njen hudomušen, a hkrati topel nasmeh.

Foto: Borut Krajnc

Mirjana je bila izbrisana – leta 1992, pred tridesetimi leti, ji je država nezakonito odvzela status stalne prebivalke. Skupaj je bilo izbrisanih 25.671 ljudi, ki dolgo niso vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo. Oblast jim je odvzela vse pravice in izbrisala njihova življenja na skrivaj, ne da bi jih o tem obvestila, ne da bi jim dala na voljo pravna sredstva. Tako kot mnogi med njimi, se je tudi Mirjana najprej spraševala, kaj je naredila narobe. Ko se je resnica pričela razkrivati, je Mirjana, upornica po duši, skupaj z drugimi izbrisanimi aktivisti leta 2003 ustanovila društvo in se borila za pravice izbrisanih. Strah in sram je zamenjala samozavest ob spoznanju, da izbrisani niso krivi za svoj položaj.

Njihovemu boju so se pridružili sprva maloštevilni podporniki in zavezniki. Prišle so zmage, odločbe ustavnega sodišča, ki so ugotovile nezakonitost izbrisa, sprejem zakonov za ureditev statusa izbrisanih, sodba Evropskega sodišča za človekove pravice in celo pravica do odškodnine. Politiki, nekateri mediji in tudi ljudje v njihovi okolici pa kljub sodnim zmagam izbrisanim niso prizanašali s svojim neosnovanim sovraštvom. A Mirjana se nikoli ni vdala. Kot je rekla v enem od njenih zadnjih intervjujev: »Če bodo vsi sedeli doma in čakali, da bo šlo na bolje, se ne bo nikoli nič zgodilo.«

Mirjana ni sedela doma. Čeprav je mnogokrat naletela na gluha ušesa, je resnico o izbrisu in krivicah, ki so bile povzročene, vsakič znova pripovedovala politikom doma in v tujini, ki so imeli moč, da jih popravijo. O zločinu izbrisa je pripovedovala medijem in mladim na fakultetah in šolah. Pridružila se je Ženskam v črnem, protivojnemu gibanju žensk. Tudi ob letošnji trideseti obletnici izbrisa je sodelovala pri razstavah 30 let s(r)amote in nastopila v predstavi Izbrisani d.o.o.

Aktivistka za pravice izbrisanih je ostala vse do preranega slovesa. Ponosni smo, da smo lahko z Mirjano prehodili del njene poti. Pridružujemo se njenim mislim ob trideseti obletnici izbrisa: »O tej sramoti naj se piše v vseh možnih učbenikih in zgodovinskih knjigah, navesti je treba tudi vse krivce z imeni in priimki. To je edino, kar nam je ostalo. Krivic, ki so nam jih storili, po 30 letih ne morejo popraviti. Poleg tega se vsega, kar so nam vzeli, ne da izmeriti z denarjem. Uničili so življenja. Nam in našim otrokom. Lahko se le še opravičijo.«

Mirjana, pogrešali te bomo.

Sodelavke in sodelavci Mirovnega inštituta in Amnesty International Slovenije