Kakšno javno RTV hočemo imeti?
24. 5. 2022 | Mediji
Iz članka: “Brankica Petković iz Mirovnega inštituta pa spominja, da so na sporna določila zakona o RTV Slovenija v delu, ki ureja sestavo programskega sveta in nadzornega sveta v strokovni javnosti opozarjali že ob sprejemanju zakona leta 2005.
“Vodilni mednarodni strokovnjak za regulacijo javnih radiotelevizij, Karol Jakubowicz, sedaj pokojni, ki smo ga takrat povabili v Ljubljano, da se sestane z vlado in tudi v javnosti predstavi svojo oceno predloga zakona, je naravnost povedal, da je zakon v tem delu “recept za katastrofo”. Minila so leta, vlade so se spreminjale, zakonska ureditev je ostala in po napovedi Jakubowicza privedla do katastrofe sedanjega tako rekoč popolnega političnega prevzema nad upravljanjem, vodenjem in programskim delovanjem javnega medija,” pravi Petković, ki meni, da je zdaj najbolj nujno v zakonu spremeniti določila, ki urejajo sistem upravljanja in vodenja RTV Slovenija, in sicer tako, da bi “v čim večji meri onemogočili, da bi še kdaj kateri koli politični akter vzpostavil nadzor in vpliv na javni medij ter da bi zagotovili, da bi upravljavske in nadzorne funkcije opravljali čim bolj strokovni in neodvisni predstavniki javnosti skupaj s predstavniki zaposlenih ter da bi se zagotovila razpršenost instanc, pristojnih za imenovanje članic in članov upravljavskih ali nadzornih organov.”
“Te zakonske spremembe so najbolj nujne. Bilo pa bi potrebno čim prej spremeniti tudi sistem financiranja, in sicer v delu, ki ureja določanje višine RTV prispevka, in sicer tako, da ta pristojnost ne bi bila v rokah vlade, temveč bi se višina prispevka avtomatično usklajevala glede na ekonomske kazalnike (npr. rast življenjskih stroškov ali podobno). V ta sklop sprememb zakona bi uvrstila tudi spremembo organizacijske strukture na način, da MMC pridobi status samostojne enote, kot ga imata televizija in radio, z lastnim odgovornim urednikom,” je dejala.
“Osebno menim, da bi bilo potrebno tudi vrniti obvezno soglasje članic in članov uredništva pri imenovanju in razrešitvi odgovornih urednikov. V zakon bi morali čim prej vnesti tudi določila o varuhu (ki so sedaj prisotna le v statutu in pravilniku) ter pristojnosti obravnavanja pritožb in pripomb na program in delovanje javne RTV zakonsko prenesti na varuha, upravljavski organ (svet) pa naj jih obravnava le na podlagi varuhovih poročil in strokovne obravnave vsakega primera,” je o tem, kateri so nujni posegi v trenutni posegi v RTV zakonodajo, dejala Petković.”
Brankica Petković o potrebi po novi regulaciji RTV Slovenija
“Zelo kmalu pa bi morali pripraviti popolnoma nov zakon, ki bi celovito na novo uredil regulacijo javne radiotelevizije, da bi bolje naslovila statusne, organizacijske, upravljavske, programske, tehnološke in druge izzive sodobnega javnega medija, ki deluje na številnih platformah. RTV Slovenija mora – tudi s pomočjo teh novih sistemskih rešitev, ampak tudi na individualni in institucionalni ravni – najti način, da deluje kot gradnik skupnosti in medijski servis najširše javnosti, producent najbolj kakovostnega programa, vzdržen in odporen tudi v razmerah krize poslovnega modela za profesionalno novinarstvo in organiziranega delovanja pomembnih političnih skupin na razdiralnosti in nezaupanju v neodvisno in profesionalno novinarstvo. V strokovni in politični javnosti se nikakor ne bi smeli ustaviti pri popravljanju “Grimsovega zakona”, temveč v drugi fazi, ko se spremenijo najbolj nujna določila, nadaljevati delo ter skozi kakovostno in odprto javno razpravo na najvišji strokovni ravni in upoštevajoč razvoj medijev in specifične izzive v Sloveniji priti do novega zakona.”
Preberite članek ‘Kakšno javno RTV hočemo imeti? ‘ v celoti.
