MI smo za enakost: Pravi obraz sredinskih strank

Stranke izbiramo po volilnih programih, ki so prej reklamni izdelki kakor politični načrti. Zato jih moramo soditi po njihovih dejanjih. Poglejmo primera iz državnega zbora, ki sta vsak po svoje odločala o življenjih.

Prvič,  vprašanje, ali naj se ustavi privatizacijo zdravstva. Začelo se je z odpravo dopolnilnega zavarovanja, ki jo je zahtevala Levica. Na glasovanju januarja 2020 sta Levico podprli samo stranki LMŠ in SD, proti sta glasovali celo koalicijski partnerici SMC (danes Konkretno) in SAB.

Drugič, vprašanje, ali bo Slovenija podprla natovsko netenje vojn po svetu in (sredi pandemije!) velik del proračuna porabila za nakup orožja. Februarja 2022 so proti 412-milijonskemu nakupu oklepnikov glasovale opozicijske stranke LMŠ, SD, Levice in SAB. Nakup orožja so, kot mnogo drugih predlogov koalicije (SDS, NS, SMC/Konkretno) v preteklosti, podprli poslanci DESUS, SNS in oba poslanca manjšin. A ti glasovi ne bi zadoščali.

Odločilni so bili glasovi poslank in poslancev, ki so se že porazdelili po novih strankah. Z glasovanjem so pokazali pravi obraz strank, ki se predstavljajo za »vmesne«, »sveže«, »neomadeževane«. Za nakup orožja je glasovala stranka SMC/Konkretno (iz koalicije Povežimo Slovenijo). Za je glasoval Igor Zorčič, ustanovitelj stranke LIDE. Nakup sta podprla Janja Sluga in Jurij Lep, jedro nove stranke Z.Dej/Gibanje Svoboda, ki ga vodi Robert Golob. Mateja Udovč, članica stranke Nova dežela, ni glasovala. Je pa tako kot vsi podprla privatizacijo zdravstva. Jedra novih strank torej podpirajo privatizacijo zdravstva in militarizacijo.

Na volitvah ne bomo izbirali med staro politično elito in strankami, ki naj bi jim »dali priložnost«. Če hočete javno zdravstvo in demilitarizacijo, premislite, koga boste podprli na volitvah.

Grafika: rawpixel.com / Freepik.