Sovražni govor v sodobnih konceptualizacijah nacionalizma, rasizma, spola in migracij

Izhodišča
Slovenija se sooča z občutnim porastom in normalizacijo sovražnega govora na družbenih omrežjih, kar spremljajo vroče razprave o tem, ali naj se ga kazensko preganja ali ignorira, saj je v družbi močno prisotna dilema, ali je omejitev sovražnega govora kršitev svobode izražanja. Na področju razmejevanja konceptov družbeno nesprejemljivega govora, žaljivega govora, sovražnega govora in govora, ki je kazensko preganljiv obstaja popolna terminološka zmeda.

Opredelitev problema
Raziskave kažejo porast nacionalističnega ekonomskega protekcionizma, islamofobije, homofobije, sovražnega govora in rasističnih napadov na tujce in manjšine, vendar ni poglobljenih analiz odnosa med nacionalizmom/rasizmom, migracijami in spolom v generiranju sovražnega govora. Namen raziskave je odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kako definirati sovražni govor? Ali je sovražni govor kakršno koli žaljivo dejanje proti določeni družbeni skupini ali pa se posebej nanaša na podrejanje manjšin, ki so skonstruirane kot Drugi?
2. Kdo generira sovražni govor in kakšna je vloga položaja in (ne)privilegija v socialni hierarhiji »vira« in »tarče« sovražnega govora?
3. Kakšen je razlagalni model, ki povezuje koncepte sovražnega govora, rasizma, nacionalizma, spola in migracij?
4. Ali je smiselno sodobne izzive množičnih migracij, globalne pandemije COVID-19, in s tem povezanega naraščanja protimigrantskega sovražnega govora naslavljati z alternativnimi kontra narativi?

Splošni cilj raziskave je generiranje novih znanj in novih rešitev, temelječih na znanosti.

Specifični cilji raziskave so:

1. Z analizo sovražnega govora kot pojava, ki je neločljivo povezan z nacionalizmom in rasizmom, nasloviti sodobne izzive polarizacije družb tako v Sloveniji kot v Evropi, ki jih nekateri akterji pripisujejo migracijam. Cilj je umestitev sovražnega govora v nacionalizirajoče prakse nacionalne države.
2. Priprava prve celovite sociološke raziskave o povezavi med sovražnim govorom, nacionalizmom, rasizmom, migracijami in dimenzijo spola. Raziskava namerava oblikovati razlagalni model, ki te koncepte povezuje.
3. Prispevati k jasnejši konceptualizaciji sovražnega govora skozi naslavljanje nacionalizma, rasizma, migracij in spola: zanima nas, kdo, kako in zakaj generira sovražni govor; vloga političnih elit in sistemske reprodukcije družbenih neenakosti. Projekt si za cilj zastavlja oblikovanje definicije sovražnega govora.
4. Poglobiti razumevanje soodvisnosti med nacionalističnimi/rasističnimi konstrukcijami realnosti in sodobnimi pojavi homofobije, seksizma, sovražnega govora, izključevanja in nestrpnosti do Drugih, ki spremljajo (populistične) diskurze o migracijah. Specifično to pomeni izluščitev izključevanja, ki poteka intersekcijsko.
5. Prispevati h vključujoči družbi, temelječi na enakosti in osebni varnosti pripadnikov manjšin, ki omogoča vsakemu posamezniku in posameznici polno sodelovanje, samouresničevanje in razvoj lastnih intelektualnih in socialnih potencialov.

Raziskovalna skupina

Mirovni inštitut:

• Veronika Bajt, vodja projekta
• Vlasta Jalušič
• Neža Kogovšek Šalamon
• Ana Frank
• Zoran Fijavž
• Sergeja Hrvatič

Inštitut Jožef Stefan:

• Senja Pollak
• Nada Lavrač
• Matthew Purver
• Matej Martinc
• Andraž Pelicon
• Boshko Koloski
• Vid Podpečan
• Marko Pranjić
• Jaya Caporusso

Avtor grafike: Tomato Košir

Partnerji:

Inštitut Jožef Štefan

Financerji:

  Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenje