Zlo nemišljenja. Arendtovske vaje v razumevanju posttotalitarne dobe in kolektivnih zločinov
Zlo nemišljenja obravnava nekatere ključne politične in pojmovne dileme našega časa skozi aktualizacijo perspektive ene najpronicljivejših političnih teoretičark 20. stoletja – Hannah Arendt. Postavlja vprašanja kot, denimo, kaj imajo skupnega poboji v Srebrenici, izbris stalnih prebivalcev Slovenije in pa ruandski genocid, ter o čem govorimo, ko govorimo o novih, posttotalitarnih formah (globalne) vladavine. Je poskus razumevanja, premislek »statusa« na videz nenadnih, nasilnih, ekstremnih in grozljivih dogodkov s konca dvajsetega stoletja, ki uhajajo kategorizaciji v klasičnih pojmih vojne in nasilja in za katere najbrž še vedno nismo našli primernih imen. Namen razprav je med drugim pokazati, da je nasilje samo ena plat procesov, ki so do teh dogodkov pripeljali, ter da »metode« in instrumenti za izključitev ogromnih skupin prebivalcev, predvsem pa njihovih kapacitet za delovanje in mišljenje, niso nujno ekstremno kruti in nasilni.
Vlasta Jalušič je raziskovalka na Mirovnem inštitutu, predavateljica na Univerzi v Ljubljani, na Univerzi na Primorskem ter gostujoča profesorica in predavateljica na številnih tujih univerzah. Objavila je več knjig ter številne članke s področja feministične in politične misli, analiz vojn, nasilja in misli Hannah Arendt.
E-pošta: vlasta.jalusic@mirovni-institut.si
Knjiga je izjemen prikaz in analiza mehanizmov kolektivnih zločinov v nekaterih konkretnih primerih in prinaša nove vpoglede v posttotalitarne procese, ki se dogajajo v okviru sodobnih globalnih struktur. S tem prispeva tudi k razmišljanju o možnih načinih upiranja tovrstnim pojavom ter o poteh njihovega preprečevanja.
dr. Tanja Rener, Univerza v Ljubljani
Vlasta Jalušič je svoje temeljito poznavanje opusa Hannah Arendt usmerila v virtuozno analizo sodobnosti skozi povsem izvirno tolmačenje njenih konceptov mišljenja, razsojanja, delovanja …
dr. Nadežda Čačinovič, Univerza v Zagrebu
Uvod: Posttotalitarna izkušnja in doba nemišljenja
I Politično mišljenje, razumevanje in upor: zakaj ravno Hannah Arendt?
Biografska zabeležka
Razumeti fenomen totalitarne dominacije in vprašanje upora
»Razumevanje« kot politični spoprijem: lekcije iz totalitarizma
Razumevanje in zlo
Vloga politične tradicije in filozofije med preteklostjo in prihodnostjo
»Nočem biti del te sovražnosti!«
Kaj storiti z dvomljivimi ostanki tradicije?
Vaditi politično mišljenje v posttotalitarnih časih
II Posttotalitarni elementi in Eichmannova mentaliteta v jugoslovanskih vojnah in množičnih umorih
Arendtovska zapuščina in posttotalitarne skušnjave
Rasizem, antisemitizem, nacionalizem in moč ideologij
Med »strukturo« in »intenco«: banalnost zla in novi zločini?
Elementi rasizma: Jugoslavija
Plemenski nacionalizem, narodnjaštvo
Srebrenica in banalnost
Jugoslovanski elementi – stari in novi
III Organizirana nedolžnost in izključevanje (ali o nacionalnih državah in državljanstvu po vojnah in kolektivnih zločinih)
Blažilci odgovornosti v primeru Jugoslavije
Odgovornost, nedolžnost in nacionalna država
Sindrom organizirane nedolžnosti in posttotalitarne zagate v nekdanji Jugoslaviji
Izbrisani
Miroljubne rešitve odvečnosti
IV Postkolonialno nasilje in pošast genocida: splet evropske in afriške zapuščine
Specifika birokracije kot »nove forme vladavine« v dobi imperializma
Predtotalno uvajanje v Afriki
Decentralizirani despotizem kot afriška »forma države«
Ruandski genocid, rasa in birokracija
Rasizacija identitet
Ohranitev problematične »lokalne države«
Problem državljanstev
Možne lekcije ruandskega genocida
Afriška zapuščina Evropi?
V Dvomljivi inventarji tradicije ali kaj vse lahko izvemo iz recepcije Hannah Arendt v bivši Jugoslaviji in njenih »državah naslednicah«
Predaleč od Marxa: pred letom 1991
Preveč utopična: prvi prevodi in recepcija po letu 1991
Banalnost zla: vojna, kolektivno nasilje in njune posledice
Razlike, polemike, uporabe
»Fragwürdige Traditionsbestände«?
VI Političnost in etika mišljenja, oziroma kaj pomeni »misliti«
Mišljenje kot dejavno življenje in njegove posledice
Etika mišljenja – med »metafizičnim« in »političnim«?
Medsebojna pogojenost mišljenja in politike
Literatura
Bibliografska opomba
Zahvala
Imensko kazalo