Ne gremo z Metelkove!

Uvodnik, Marko Peterlin – IPoP, Ohranjanje uporabnosti stavb prispeva k blaženju podnebnih sprememb (Vir: Mesečne e-novice Mreže za prostor in Mreže Plan B za Slovenijo, 5.11.2020)

“Na tem mestu pa bi želeli izpostaviti še širši trajnostni vidik upravljanja stavb v javni lasti. Prazne nepremičnine propadajo mnogo hitreje kot nepremičnine, ki so v rabi, saj so redni uporabniki nepremičnin njihovi najboljši skrbniki. Pazijo, da infrastruktura deluje, da je prostor kolikor toliko urejen, da ni smeti, skrbijo za osnovno varnost. Uporabniki ob tem praviloma, tako kot na Metelkovi 6, nosijo tudi vse obratovalne in nekatere manjše investicijske stroške, povezane z nepremičnino.

Gospodarno ravnanje z nepremičnino mora širše gledano upoštevati tudi stroške vzdrževanja in upada vrednosti nepremičnine. Upravljavec mora tako paziti, da ob čim manjših stroških vzdrževanja v čim večji meri ohranja ali celo dviguje njeno vrednost. Za lastnike, ki stavbe trenutno ne potrebujejo za lastne potrebe, je zato najbolj gospodarno ponuditi prazne stavbe v uporabo, bodisi za odplačni ali za brezplačni najem, vse dokler ni prenova tik pred vrati. Pogosto je za javne ali zasebne lastnike ugodna rešitev začasna raba prostora, kot vmesna raba degradiranih ali tržno manj zanimivih nepremičnin, ki pa lahko včasih traja tudi desetletja. Začasna raba prispeva k dvigu uporabne, ekonomske, družbene ali kulturne vrednosti nepremičnin in njihove okolice.

Stavba na Metelkovi 6 zaradi dotrajanosti ni posebej tržno zanimiva, a dosedanji uporabniki so vendarle uspeli z rednim vzdrževanjem in skrbjo za prostore v veliki meri ohraniti njeno uporabno vrednost, s čimer so lastniku med drugim prihranili precejšne stroške. V kolikor bi bila stavba prazna, bi jo verjetno doletela usoda mnogih opuščenih vojašnic po Sloveniji, ki so propadle do te mere, da je prenova postala za lastnike finančno nevzdržna.”

Spletno srečanje, 20.11.2020

Ob javnem pismu ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju

“O Metelkovi 6 sta spregovorila nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in dr. Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta. Trenutno stanje stvari je takšno, da je ministrstvo za konec meseca sicer napovedalo sestanek z najemniki in da jim namerava ponuditi nadomestne prostore, vendar pa, pravi Šori, Metelkove 6 ne nameravajo zapustiti. “Naše sporočilo je, da stavbe ne bomo zapustili in se bomo skupaj borili za te prostore,” je rekel Šori. Oba s Širco sta izpostavila ideološke razloge za onemogočanje nevladnega sektorja.”
Taktike kulturne politike: Zanikanje, zastranjevanje, izkrivljanje, Večer, 20.11.2020

Posnetek spletnega srečanja (Youtube)

Fotografija: Francesco Ungaro

Predsednik vlade Janez Janša je 12. marca, ob prvi obletnici vlade, na tiskovni konferenci na Brdu pri Kranju predstavil dosedanje dosežke in napovedal prihodnje ukrepe. Med drugim je napovedal zakonsko ureditev dolgotrajne oskrbe.

Pri tem je dejal, da je nekaj nevladnih organizacij na Metelkovi ulici v Ljubljani v zadnjih desetih letih prejelo več javnega denarja, kot ga je država namenila za gradnjo oziroma adaptacijo domov za starejše. Prav tako država po Janševih besedah v dolgotrajno oskrbo starejših v zadnjih petnajstih letih praktično ni vlagala.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Razkrinkavanje.si pojasnili, da so v zadnjih desetih letih za gradnjo in adaptacijo domov za starejše namenili 17,6 milijona evrov. V istem obdobju je 26 nevladnih organizacij, ki so registrirane na Metelkovi 4 in 6 ali pa uporabljajo tamkajšnje prostore, prejelo 33,4 milijona evrov javnega denarja.

Toda po podatkih o javni porabi, dostopnih prek Erarja, so nevladne organizacije 18,8 milijona evrov prejele od ustanov, ki niso pod neposrednim vplivom vlade, kot so občine, javne agencije in kulturne ustanove. Od ministrstev in vladnih služb so prejele »zgolj« 14,4 milijona evrov, kar je manj od 17,6 milijona evrov, kolikor so namenili za gradnjo in adaptacijo domov.

Poleg tega nevladne organizacije z javnimi sredstvi financirajo tudi plače in tekoče stroške, predsednik vlade pa je ta sredstva primerjal s sredstvi za gradnjo in adaptacijo domov za starejše, ki so namenjena samo investicijam.

Stroški za redno delovanje sistema dolgotrajne oskrbe so po podatkih statističnega urada veliko višji od prejemkov nevladnih organizacij: med letoma 2011 in 2018 je država za dolgotrajno oskrbo namenila 925,98 milijona evrov, kar je 35-krat več, kot so v istem obdobju prejele nevladne organizacije na Metelkovi.

Trditev predsednika vlade Janeza Janše, da je država v zadnjih desetih letih več denarja namenila za nekaj nevladnih organizacij z Metelkove v Ljubljani, kot ga je za gradnjo oziroma adaptacijo domov za starejše, temelji na resničnih podatkih, vendar jih je uporabil na zavajajoč način, zato jo po metodologiji Razkrinkavanja.si označujemo za manipulacijo.

Iz proračuna več za dolgotrajno oskrbo kot za nevladne organizacije na Metelkovi, Oštro, 12.4.2021