Komentarji na predlog sprememb medijske zakonodaje

Brankica Petković in Sandra B. Hrvatin sta sestavili pripombe in komentarje na predlog sprememb medijske zakonodaje in jih oddali na Ministrstvo za kulturo v okviru javne razprave.

Splošni komentar

Menimo, da predlagani zakoni imajo preveliko število nedomišljenih in za javni interes in razvoj medijev v Sloveniji škodljivih določil, da bi jih lahko skozi enomesečno javno razpravo, popravke in dopolnitve odklonili in prišli do dobrega zakonskega paketa, ki upošteva javni interes in strokovne podlage.

Zato menimo, da je potrebno zakonske predloge umakniti iz postopka in se priprave medijske zakonodaje lotiti nanovo, na podlagi strokovnih analiz, strateških ciljev, široke javne razprave in čim širšega soglasja. S tem je potrebno začeti takoj, ker so stanje v medijih in medijskem sistemu ter pogoji za neodvisno in kakovostno novinarstvo kritični in je, kot opozarjamo že vrsto let, nujno potrebna prenova medijskega sistema v smeri in z namenom krepitve javnega interesa v medijih. Sedanji paket predlaganih zakonskih sprememb ne le, da ne prispeva k temu namenu, temveč mu je ravno nasproten.

Že skoraj tri desetletja sprejemanje medijskih zakonov v Sloveniji poteka brez sprejete strategije razvoja medijev, hkrati pa se sprejetih zavez v nacionalnih programih za kulturo, ki se nanašajo na medije, ne spoštuje. Ta praksa se nadaljuje tudi s temi predlogi sprememb zakonov

Na primer: Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2014 – 2017 (RENPK14-17)[1] je v poglavju 8 (Mediji) določila temeljne cilje za uresničevanje javnega interesa med katere sodijo: sprejetje Strategije RS za področje medijev v obdobju 2015-2020, višja raven medijske pismenosti, medijskemu razvoju in razvoju medijev prilagojena vloga in obseg javne službe RTV Slovenija, ohranitev in razvoj splošno-informativnih časnikov, časopisov in revij ne glede na platformo razširjanja medija, več kakovostnih programskih vsebin radijskih in televizijskih programov, ki so v javnem interesu, večja socialna varnost novinarjev, še zlasti mladih novinarjev ter novi lastninsko-upravljavski modeli medijev (socialna podjetja in kooperative oziroma zadruge). Za doseganje teh ciljev Resolucija navaja 21 konkretnih (nekateri so sistemski, drugi strukturni) ukrepov, ki jih je potrebno izvajati, da bi lahko dosegli temeljni cilj medijske politike – varovanje javnega interesa. Čeprav je Resolucija bila sprejeta v Državnem zboru z veliko večino glasov takratnih poslancev in poslank,  v obdobju, na katerega se nanaša tj. v času njene veljave ni bil dosežen niti eden izmed zastavljenih ciljev. Samo eden izmed ukrepov (analiza stanja na področju medijev v Republiki Sloveniji)[2] je bil izveden, vendar na temelju tega ukrepa ni bil uresničen temeljni cilj: sprejemanje strategije razvoja medijev za obdobje 2015-2020.

Spremembe medijske zakonodaje tako potekajo v razmerah ignoriranja ciljev in ukrepov, ki so bili sprejeti z Resolucijo, brez temeljnega strateškega dokumenta, brez aktualne analize stanja medijskega sektorja in brez analize učinkov podeljevanja finančnih podpor medijem v luči korenitih sprememb na področju medijske produkcije in uporabe medijev. Številne izmed predlaganih rešitev v predlogih zakonov so v nasprotju s cilji Resolucije, vendar je predvsem problematično to, da Resolucija nikoli ni bila uresničena oziroma njeni cilji niso bili nikoli preklicani ali podani novi.

Da bi utemeljili naš splošni sklep, da je potrebno predlagane predloge zakonov umakniti iz postopka in jih pripraviti nanovo,  v nadaljevanju podajamo komentarje na le nekatere izstopajoče sporne rešitve v predlaganih zakonih.

[1] Glej http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Drugo/novice/NET.NPK.pdf.

[2] Glej http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji__rev_03062014.pdf.

Dokument v celoti: Komentarji na predlog sprememb medijske zakonodaje