Križci upora

Lana Zdravković je za portal Neodvisni. Teritorij sodobnih scenskih umetnosti napisala prispevek o aprilski umetniški akciji lepljenja križcev na Trgu republike v Ljubljani (pred parlamentom). Policisti so na mestu zaslišali enega od udeležencev akcije, gledališkega igralca Primoža Bezjaka, naslednji dan zjutraj pa so ga obiskali še na domu.

“Umetnost se je v teh burnih časih znašla na ulici in je mestoma neločljiva od aktivizma. Avtorica s postavitvijo v zgodovinski in teoretski okvir afirmira artivistično akcijo s križci pred parlamentom, ki je v medijih odmevala zaradi obiska policije na domu, ki ga je bil deležen najbolj vidni akter akcije Primož Bezjak. Ker akcija v času restrikcije krši pravila in s tem po Jacquesu Rancièru redistribuira čutno s posegom v oblastni režim, jo avtorica označi kot »lucidno politično dejanje par excellence«.

Akcija in vse, kar ji je sledilo, je torej dala vidnost v današnjem času še bolj zaostrenemu oziroma nekoliko manj estetiziranemu konfliktu med varnostjo in svobodo, skupnim/javnim in zasebnim ter prepovedjo in pravico.” (uvodnik)

“Smo v času, ko želi državna oblast upravljati z našimi življenji prek popolne kontrole telesa še bolj brutalno kot kadar koli prej. Biopolitika – ki jo Michel Foucault opredeli kot tehnologijo vladanja, ki ne odloča več o smrti podanikov, marveč regulira življenje populacije, vrhunec pa doseže skozi genezo neoliberalizma (pestra mešanica rasizma, neokolonializma in neoimperializma, zapakirana v celofan človekovih pravic, tolerance in multikulturalizma), in ki jo kasneje razvije Giorgio Agamben kot model oblasti, kjer se biopolitična telesa proizvajajo prav skozi izvorni učinek suverenosti, kjer je življenje obenem zunaj in znotraj prava, saj je suveren opredeljen kot nosilec monopola nad odločitvijo o izrednem stanju – prehaja v »farmakopornografsko dobo« (cf. Paul B. Preciado: Testo Junkie. Sex, Drugs, and Biopolitics in The Pharmacopornographic Era), kjer se oblast pod krinko »zdravstvenih razlogov« zažre neposredno v telo samo. Tako sam fizični premik telesa, bolj kot kadarkoli prej, postaja ultimativna grožnja, kršitev pravila pa tudi nujna politična gesta upora.” (L.Z.)