Mnenje informacijske pooblaščenke o novem interventnem zakonu vlade

“Po mnenju IP bi moral zakonodajalec ob odločanju o  členih 103 in 104 Zakona o interventnih ukrepih upoštevati zlasti naslednje:

• iz gradiva predloga predlagatelja ni razvidno, kateri drugi ukrepi za dosego zastavljenega cilja (omejitev gibanja posameznikov in konkretne ter ozko opredeljene oblike nadzora nad to omejitvijo) so bili proučeni in zakaj ti ukrepi ne zadoščajo;
• iz gradiva niso razvidni argumenti zdravstvene stroke,zakaj naj bi bilo sledenje posameznikom potrebno in edino učinkovito z vidika strokovnih smernic obvladovanja epidemije;
• o ukrepih niso bila pridobljena mnenja neodvisnih nadzornih organov, ki varujejo temeljne človekove pravice, prav tako ni bila izvedena nikakršna širša družbena razprava;
• iz gradiva ni razvidno, kako je lahko v nasprotju s 37. členom Ustave RS sorazmerno in utemeljeno izključiti sodni nadzor (torej pogoj sodne odredbe) nad takšnimi ukrepi, ki bi dejansko lahko prizadeli dva milijona prebivalcev Slovenije in jih podvrgli stalnemu policijskemu nadzoru;
• soglasje posameznika, ki je predvideno v predlogu predlagatelja bo dejansko najverjetneje pridobljeno s strani državnega ali celo represivnega organa na način in pod pogoji, ki kažejo, da dejansko ne gre za soglasje (to mora biti informirano, dejansko prostovoljno), ampak najmanj za posredno izsiljeno soglasje, ki nikakor nima narave prostovoljnosti in ki ne omogoča njegovega preklica, kar je temeljni element soglasja.

Razumemo nujnost ukrepov v nastali izredni situaciji epidemije, vendar pa je treba najprej v sodelovanju z zdravstveno stroko preveriti, ali je glede na njihova priporočila dejansko nujno treba razširiti vsa temeljna pooblastila policije na tako široke namene ter slediti gibanju posameznikov in kateri drugi ukrepi bi lahko imeli v danih razmerah enake ali primerljive učinke (kot npr. omejitev gibanja, ki že velja). Kolikor lahko razberemo iz pristopa EU k epidemiji, gre namreč z vidika obdelave podatkov operaterjev elektronskih komunikacij v prvi vrsti za analiziranje vzorcev mobilnosti na način brez zbiranja osebnih podatkov in zgolj z analizo anonimnih podatkov, nikakor pa ne za sledenje posameznikom.”