Kulturna vzgoja: dostopnost kulture ter povezovanje med kulturo in izobraževanjem – Iskanje konceptualnih in sistemskih rešitev

Projekt izhaja iz dveh nasprotujočih si hipotez: prve (oblikovane na podlagi poizvedovalne ankete, ki smo jo med vzgojiteljicami in vzgojitelji v slovenskih vrtcih aplicirali v izobraževalnem modulu Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Vrtec, možnost izbire, drugačnost), ki predpostavlja, da otroška literatura praviloma rahlja predsodke in stereotipe do “drugih” in “drugačnih”; in druge (izhajajoče iz sodobne (post)strukturalistična literarne teorije ter sociološkega pogleda na literaturo), ki trdi, da otroška literatura na strukturni ravni na nezaveden način (re)producira predsodke in stereotipe do “drugih” in “drugačnih”. Znotraj horizonta teh dveh nasprotujočih si hipotez bomo analizirali otroško literaturo, ki jo vzgojiteljice in vzgojitelji najpogosteje uporabljajo v slovenskih vrtcih. Ugotavljali bomo, v kolikšni meri drži predpostavka, da je ravno otroška literatura tista, ki rahlja predsodke in stereotipe, in v kolikšni meri velja nasprotno, da so tudi v otroško literaturo vkodirani pomeni, ki (ne)hote spodbujajo razvijanje stereotipnega in samoumevnega odnosa do “drugih” in “drugačnih”.

Drugo težišče projekta bo na proučitvi tako imenovanega skandinavskega (Švedska, Danska, Norveška) modela kulturne vzgoje skozi otroško literaturo; skandinavski kurikulumi za vrtce, v nasprotju s slovenskim, opredeljujejo kulturo ter znotraj nje jezik in literaturo (v tem okviru pa tudi predsodke in stereotipe) kot posebno področje dejavnosti v vrtcih. Tako kurikuli kot tudi nekatere druge institucije in organizacije (denimo Švedska akademija otroške literature, Svenska barnboksakademin) poudarjajo pomen branja in literature, usmerjajo k uporabi in analizi leposlovja ne le pri pouku materinega jezika, pač pa tudi pri družboslovnih predmetih, kar se neposredno navezuje na izhodišče našega predlaganega projekta.

Izbor del otroške literature, ki jih bomo analizirali, bomo oblikovali na podlagi že narejene poizvedovalne ankete in bo obsegal različne žanre, od ljudskih in klasičnih pravljic do sodobnih didaktičnih pripovedk za otroke. V raziskavi bomo uporabili kvantitativno metodo (frekvenčna in procentualna analiza), poudarek pa bo na kvalitativni metodi (različni postopki diskurzivne analize).

Vodja projekta: Majda Hrženjak
Sodelavki na projektu: Živa Jurančič in Valerija Vendramin