Segmentacija nestandardnega zaposlovanja v Sloveniji
Evropski raziskovalci trga dela že dolgo zaznavajo problem »družbene nevzdržnosti« širitve najbolj depriviranih nestandardnih oblik dela (Supiot, 2001; Pedersini, 2002; Eichhorst et al., 2013; Harvey in Behling, 2010). Poudarjajo, da so ravno analize družbenoekonomskih dejavnikov, ki te oblike dela generirajo in spremljajo ključ za razumevanje najbolj problematičnih družbenih pojavov. Vrh tega opozarjajo na specifične pojave: denimo, na problem širjenja neformalnega sektorja in neformalnih zaposlitev v razvitih državah, o katerih se je še nedavno govorilo le v povezavi z nerazvitimi državami. Ali pa opozarjajo na oblike dela, pri katerih se običajne dimenzije prekarnega dela kombinirajo z nezakonitim statusom (Standing, 2008; Chang, 2009; Williams in Lansky, 2013). Dodaten problem predstavlja močan trend slabšanja položaja najbolj depriviranih standardnih delavcev. V kontekstu splošnega trenda deregulacije režimov zaposlovanja (liberalizacij režimov odpuščanja) se stopnja negotovosti teh ‘standardno zaposlenih’ delavcev stopnjuje, njihov položaj pa tendenčno izenačuje s položajem najbolj depriviranih kategorij nestandardno zaposlenih. Problem destandardizacije zaposlitev je aktualen tudi zaradi negativnih učinkov na zmožnost socialnih partnerjev, da ohranjajo socialni dialog, ki ima pomembno vlogo v »evropskem stebru socialnih pravic« (Evropska komisija, 2017a; 2017b).
Glavni cilj raziskave je pojasnitev (identifikacija vzrokov) med-sektorske segmentacije nestandardnega dela in njenih družbenih učinkov v Sloveniji. Raziskava se bo osredotočila na analizo sektorskih značilnosti nestandardnega zaposlovanja ter na sektorsko pogojene kombinacije standardnega z različnimi oblikami nestandardnega zaposlovanja. S pomočjo med-sektorskih primerjav bomo poskušali identificirati skupne ter sektorsko specifične dejavnike generiranja nestandardnega zaposlovanja. Poudarek je na najbolj depriviranih oblikah tega zaposlovanja, prekarnih, neformalnih in nezakonitih zaposlitvah. Položaj delavcev vpetih v te oblike nestandardnega zaposlovanja bomo primerjali s položajem najbolj depriviranih skupin formalno (še) standardno zaposlenih delavcev. Različne oblike nestandardnega dela bomo proučevali v štirih sektorjih: predelovalni industriji, trgovini, informacijski in komunikacijski ter znanstveni dejavnosti. Znotraj nakazanega okvirja se bomo osredotočili na naslednje ožje raziskovalne cilje: prvič, določiti obseg in trende v (ne)standardnem zaposlovanju v štirih sektorjih; drugič, identificirati dejavnike širjenja raznih tipov/oblik (ne)standardnega zaposlovanja in segmentacije znotraj teh tipov (razcepi po kriteriju vzdržno/nevzdržno); tretjič, opredeliti vire moči teh skupin in jih primerjati z viri moči standardno zaposlenih; četrtič, raziskati učinke destandardizacije zaposlovanja na zmožnosti sindikalnega organiziranja nestandardnih delavcev in povratnih učinkov na vire moči standardno zaposlenih; petič, analizirati družbeno-ekonomske učinke (segmentacije) nestandardnega zaposlovanja v štirih sektorjih.
Nosilec raziskave: dr. Miroslav Stanojević
Člani raziskovalne skupine: Miroslav Stanojević, Maja Breznik, Miroljub Ignjatović, Aleksandra Kanjuo-Mrčela, Branko Bembič, Jožica Zajc Čehovin
Rezultati
- RAZGRNITEV KONCEPTOV IN TEORIJ PREKARNOSTI, Delovni zvezek I., prvi del
Avtorica: Maja Breznik, Ljubljana, junij 2019 - SEGMENTACIJA ZAPOSLOVANJA V SLOVENIJI, Splošni trendi in medsektorska primerjava (2005-2018), (statistična analiza)
Poročilo prikazuje trende zaposlovanja v obdobju 2005–2018 na osnovi mikropodatkov iz longitudinalne ankete Aktivno in neaktivno prebivalstvo (SURS), ki smo jih sami obdelali. Analiza se opira na konceptualno razločevanje standardnega, nestandardnega, prekarnega in neformalnega dela, kot smo jih lahko identificirali s pomočjo podatkov v anketi ANP. Grobo definirano, standardne zaposlitve so vse zaposlitve za nedoločen in polni delovni čas, vse druge oblike dela pa so nestandardne zaposlitve. Prekarne zaposlitve so tako standardne zaposlitve kakor nestandardne oblike dela, ki jih zaznamujejo nizki dohodki in/ali »neprostovoljnost«. Neformalno delo pa so prikrite oblike zaposlitev (denimo, delo za neposredno plačilo, navidezno samozaposleni, študentsko delo nad 20 ur na teden, pa tudi »neprostovoljna« zaposlitev s krajšim delovnim časom, ker samo pogodba za polni delovni čas zagotavlja minimalni življenjski dohodek in pokojninsko varnost). Študija prikaže najprej trende zaposlovanja za celotno populacijo, potem pa še podrobnejšo primerjavo sektorjev industrije, trgovine, IKT in strokovnih dejavnostih. (poglavje »Povzetek ugotovitev« (str. 4-7))
[več]