Migracijske politike in integracija

V letu 2018 smo v projektih, ki obravnavajo temo migracij in integracije, organizirali delavnice o zaposlovanju državljanov tretjih držav, naslovili smo problem kriminalizacije migracij, opozorili smo na potrebo po bolj učinkoviti integracijski politiki in  skušali spremeniti diskurz o migracijah.

Vključevanje migrantk in migrantov na trg dela

Mirovni inštitut je v sklopu projekta Migrascope: Širitev obsega integracije migrantk in migrantov na trg dela organiziral dve delavnici za migrantke in migrante ter dve delavnici za delodajalce, ki želijo zaposlovati ali že zaposlujejo t. i. državljane tretjih držav. Cilj delavnic je bilo predvsem informiranje o pravicah, dolžnostih in možnih ovirah pri zaposlovanju tujih državljanov, seznanitev z institucijami, na katere se lahko pri vključevanju tujih državljanov na trg dela obrnejo zainteresirani, ter senzibilizacija delodajalcev za tematiko medkulturnosti. Delavnici za migrantke in migrante sta potekali v Ljubljani konec leta 2017 in v začetku leta 2018, delavnici za delodajalce pa februarja v Mariboru in marca v Ljubljani. Mirovni inštitut se je povezal tudi z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, katerega predstavnice in predstavniki so tematiko zaposlovanja tujcev predstavili z različnih vidikov. Med delodajalci je še posebej veliko zanimanja požela predstavitev ključnih sprememb v zakonodaji na področju zaposlovanja tujcev v Sloveniji in posebnosti ter možne ovire pri oddajanju vlog s strani delodajalcev. Področni svetovalki sta opozorili na specifiko pri zaposlovanju oseb z mednarodno ali subsidiarno zaščito. Delavnice so izpostavile razumevanje koncepta kulture in potrebe po kulturni senzibilnosti ter medkulturnih kompetencah, ki se v globalnem smislu že kaže kot ena najbolj zaželenih lastnosti med zaposlenimi. Da se zanimanje za to tematiko veča tudi v Sloveniji, je pokazalo veliko število udeležencev.

Poleg delavnic je bila delodajalcem ponujena tudi možnost udeležbe na mednarodnih izobraževalnih (»workshadowing«) obiskih, ki jih je Mirovni inštitut organiziral skupaj s partnerskimi državami v okviru projekta MIGRASCOPE. Namen obiskov je bilo spoznavanje in izmenjava dobrih praks pri zaposlovanju tujcev na mednarodni ravni, kar je še dodatno pripomoglo k širjenju možnosti vključevanja tujih državljank in državljanov na trg dela in odpiranju družbe.  Iz Slovenije se je mednarodnih obiskov udeležilo več oseb iz treh različnih organizacij, tudi nekaj migrantskih delavcev.

Delavnica za migrante in migrantke. Vključevanje na trg dela: pasti, priložnosti, nasveti. 30. januar 2018, Azilni dom, Kotnikova ulica, Ljubljana.

Kriminalizacije migracij

Migracijske politike EU vse bolj temeljijo na izključevanju in zanikanju pravic in vse manj na enakosti kot osnovnem pravnemu in etičnem načelu. S projektom Krimigracije med človekovimi pravicami in nadzorom smo na Mirovnem inštitutu naslovili problem kriminalizacije migracij, ki se kaže v krepitvi institucij za nadzor meja, policizaciji, militarizaciji in eksternalizaciji mejnega nadzora, omejevanju gibanja »nedokumentiranih« migrantov v centrih za pridržanje, pomanjkanju alternativ omejevanju gibanja, protiteroristični zakonodaji, kaznovanju za neregularen prestop meja in nesorazmerni zastopanosti migrantov v zaporih.

Mirovni inštitut je v sodelovanju s partnerji (Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, Društvom za mednarodno pravo za Slovenijo in CINETS: Crimmigration Control – International Net of Studies) maja 2018 gostil mednarodno konferenco z naslovom »Razumeti vzroke in posledice kriminalizacije migracij«. Na predvečer konference se je v sodelovanju z založbo*cf odvila tudi predstavitev knjige Nasilne meje (Violent Borders) avtorja Reecea Jonesa. Na konferenci se je srečalo 28 strokovnjakov in strokovnjakinj ter raziskovalcev in raziskovalk iz Slovenije in tujine, ki so predstavili interdisciplinarne prispevke s področja prava, politologije, sociologije, mednarodnih odnosov ter iz prakse. Konferenca, na kateri so si udeleženci izmenjali informacije, ugotovitve iz raziskav in mnenja o povečanem trendu kriminalizacije migracij, je bila izjemno uspešna (kar sklepamo na osnovi visokih ocen iz evalvacijskih vprašalnikov), polna zanimivih razprav, vzpostavljanja novih stikov in povezav ter idej za prihodnje delovanje.

Pogovor o knjigi ‘Nasilne meje: Begunci in pravica do gibanja’, Atrij ZRC.

Slovenija potrebuje celovito integracijsko politiko

Ob svetovnem dnevu beguncev, smo organizacije, ki izvajamo raziskovalni projekt NIEM (Nacionalni mehanizem za evalvacijo integracije: Merjenje in izboljševanje integracije oseb s priznano mednarodno zaščito), začele s kampanjo na družbenih omrežjih pod nazivom #AllInForIntegration. Namen kampanje je opozoriti na potrebo po bolj učinkoviti integracijski politiki, ki bo bolje naslovila potrebe begunk in beguncev na področju vključevanja v družbo. “Kot kažejo podatki Eurostat, je v letu 2015 več kot milijon beguncev zaprosilo za azil v Evropski uniji. Več kot 300.000 prošenj je bilo odobrenih. Vendar pa je pridobitev azila v ciljni državi šele začetek poti do dostojanstvenega življenja,” je opozorila Justyna Seges Frelak, vodja programa za migracijsko politiko pri poljskem Inštitutu za javne zadeve, ki koordinira projekt NIEM. Slediti namreč morajo ukrepi, ki naslovijo potrebe in beguncem pomagajo pridobiti znanja in veščin za neodvisno življenje v Evropski uniji. Dr. Neža Kogovšek Šalamon, raziskovalka Mirovnega inštituta, ki pri projektu sodeluje kot partner v Sloveniji, je opozorila, da v “Sloveniji ni celovite integracijske politike. Potrebujemo strateški dokument z akcijskim načrtom, ki bo vključeval vsa bistvena področja in povezoval vse relevantne deležnike”. Kampanja #AllInForIntegration na družbenih omrežjih poteka v okviru projekta NIEM, ki se izvaja od leta 2016.

Najprej smo vsi ljudje

Ob svetovnem dnevu migrantov smo tudi v sklopu projekta Vsi potrebujemo novo angažiranost – WANNE organizirali sejem dobrih praks vključevanja in sodelovanja z osebami z mednarodno zaščito in prosilci za azil, moč pa je bilo tudi spoznati različne organizacije in skupine, ki si s svojim delovanjem prizadevajo za izgradnjo nove platforme sobivanja in kažejo pot v družbo, kjer smo si drug drugemu v prvi vrsti ljudje. Namen projekta je spodbuditi udeležbo in vključevanje ljudi, ki so na begu pred vojnami, preganjanjem in revščino, ter spremeniti diskurz o migracijah, ki je vedno bolj negativno nastrojen ter poln lažnih novic, negativnih predsodkov in zavajajočih stereotipov. Hkrati želimo vsem ljudem omogočiti sodelovanje in oblikovanje političnih zahtev za človekovo dostojanstvo, solidarnost, integracijo in vključevanje ter še naprej spodbujati solidarnost in empatijo.