Konferenca ‘Transnacionalizmi’
19. 4. 2018 | Človekove pravice in manjšine, Politika
Transnacionalizmi je naslov razstave in konference, katere kustos je James Bridle, otvarja pa se prihodnji torek, 24. aprila, v produkciji Aksiome. Konferenca, na kateri sodeluje tudi Mojca Pajnik s prispevkom Reclaiming Humanity: The Utopias of World Citizenship, se bo odvijala 24. in 25. v ljubljanskem Kinu Šiška, s pričetkom 24. ob 17. uri. Lepo vabljeni_e!
Iz uvoda v projekt: »Živimo v času izrazitih in pogosto silovitih paradoksov: naraščajoča liberalizacija družbenih vrednot v nekaterih delih sveta v primerjavi z naraščajočim fundamentalizmom v drugih; bogastvo znanstvenih odkritij in tehnološkega napredka v nasprotju z zanikanjem podnebnih sprememb in s »postfaktičnimi« politikami ter politikami, ki jih poganjajo zarote; imamo prost pretok blaga in finančnih sredstev, medtem ko je gibanje posameznikov vedno bolj omejeno in zakonsko regulirano; teži se k delovalnosti, berljivosti in transparentnosti procesov, medtem ko zaradi avtomatizacije, kompjuterizacije in digitalizacije svet postaja bolj netransparenten in oddaljen… Ta stalno rastoča protislovja se najizraziteje vidijo na meji. …«
Povzetek predavanja Mojce Pajnik, Zahtevati človečnost: utopije svetovnega državljanstva
Transnacionalna realnost življenja v sodobnih globalnih družbah slednjim postavlja nekaj izzivov. Preferiranje članstva v zahodnih nacionalnih državah in podrejanje ekonomskim imperativom je proizvedlo drugorazredna državljanstva, medtem ko je nečloveškost upravljanja migracij z uvajanjem novih mejnih režimov in izpostavljanjem lažne varnosti oropala milijone posameznikov in posameznic njihove človečnosti. Obenem je podžgala populistični bes proti migrantom. Svetovno državljanstvo, zamišljeno onkraj nacionalnih držav, bi lahko privzelo interakcijo med institucionalno politiko in neinstitucionalnimi praksami različnih subjektivitet, ki tvorijo javnost. Da bi pridobili nazaj človečnost, v nasprotju z »globalizacijo indiferentnosti«, potrebujemo utopično iznajdbo »svetnosti ljudi«, ki predstavlja politični projekt enakosti, in ne moralnega projekta obrambe tradicij.
