Služabništvo za preživetje

“Skrbstveno delo je v javnosti neprepoznana dimenzija spolnih, etničnih in razrednih neenakosti – tisti, ki so revni in imajo malo politične moči, opravijo veliko družbeno potrebnega skrbstvenega dela, in nasprotno, najbolj premožni in vplivni člani družbe delegirajo to delo drugim: ženskam, revnim, migrantom. Naše raziskave kažejo, da v Sloveniji v primerjavi denimo s sosednjima Avstrijo in Italijo gospodinjstva najemajo migrantke v majhnem obsegu. Pri skrbi za starejše sicer dobivamo vse več informacij o delu migrantk iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške. Premožnejša gospodinjstva najamejo migrantko, da živi skupaj s tistim, ki ga oskrbuje. To je zelo opresivna oblika dela, ki se v Evropski uniji povečuje. V Sloveniji gre za krožne migracije, po dve migrantki se menjata v enem gospodinjstvu na en ali dva meseca. Najbolj številčne so pri nas migrantke v delu, ki je družbeno najnižje vrednoteno – to je čiščenje v gospodinjstvih. Vendar je treba poudariti, da v Sloveniji kot gospodinjske pomočnice, varuške in negovalke delajo predvsem domačinke, dolgotrajno brezposelne, iskalke prve zaposlitve, revne upokojenke in revne zaposlene, ker so plače v feminiziranih področjih dela, kot so pomočnice vzgojiteljic, negovalke, strežnice, čistilke, medicinske sestre, nižja administracija ipd., sramotno nizke. To delo je v Sloveniji predvsem preživetvena strategija revnih žensk.”

Intervju z  dr. Majdo Hrženjak v časniku Večer o tem, zakaj so ljudje, ki opravljajo plačano gospodinjsko in skrbstveno delo, pretežno ženske, zakaj je to pogosto skrito in kakšne posledice prinaša.