Migrantke: večplastno diskriminirane, zatirane in izključene iz javne in zasebne sfere

Vabljeni na pogovor Migrantke: večplastno diskriminirane, zatirane in izključene iz javne in zasebne sfere, ki bo v četrtek, 11. maja ob 16.00 uri  v predavalnici 3 na Fakulteti za upravo, Gosarjeva ulica 5, Ljubljana.

Z migracijami ljudi iz drugih držav, predvsem iz svetovnega Vzhoda in Juga (Sirija, Afganistan, Pakistan, Irak, Iran, Egipt, Maroko, Libija …) opustošenega iz rasističnih, kolonialnih in imperialnih interesov svetovnega Severa in Zahoda, se soočamo tudi z vprašanji integracije, skupnega življenja in sobivanja. V tem kontekstu se odpira tudi tako imenovano vprašanje »kulturnih razlik« in kako v njih posegati. Tako imenovano, ker dejansko ne gre za resnične razlike, gre bolj za različnost tega, kako jih razumemo in kako se z njimi spopadamo. V tem procesu se zdi da še posebno veliko breme nosijo ženske migrantke, ker so v okoljih iz katerih prihajajo obravnavane slabše in se soočajo s patriarhatom, mačizmom, seksizmom in moško dominacijo. S prihodom v »razviti svet« se te težave ne odpravijo temveč samo še multiplicirajo s pomočjo sistemske diskriminacije. Zato so ženske migrantke multidimenzionalno ranljive.

Državni sistem pomoči (centri za socialno delo, svetovalne službe in drugi) ali nevladne organizacije so pogosto nemočni, saj zaradi birokratizacije postopka, strukturne in zakonske pomanjkljivosti, jezikovne in kulturne bariere težko vzpostavijo kvaliteten stik, ki mora graditi na zaupanju, solidarnosti in odprtosti. Zato veliko breme skrbi, pomoči in opolnomočenja migrantk odigrajo aktivisti in še posebej aktivistke, ki v neposrednem stiku z migrantkami večinoma v socialnih, avtonomnih, neinstitucionalnih prostorih gradijo neposredne odnose prijateljstva, enakosti, solidarnosti. Njihovim težavam poskušajo pristopiti univerzalno, saj se s patriarhatom, mačizmom, seksizmom in moško dominacijo srečujemo vsak dan tudi v lastnem okolju.

Kako se izogniti stigmatizaciji “kulturnih razlik”, kako jih nasloviti in intervenirati v to situacijo? Kako se soočiti z dejstvom, da so migrantke dostikrat (finančno) odvisne od svojih mož in tako tudi dostikrat prisiljene v večjo poslušnost? Kako prisiliti državne službe, da naredijo več v takšnih primerih? Kaj je prednost in kaj slabost delovanja v avtonomnem, neodvisnem, neinstitucionalnem prostoru? Kako tam premagujejo vprašanja jezika?

O teh dilemah in svojih konkretnih izkušnjah v Sloveniji bodo spregovorile: Nawal Chagar Perme, ki je v Slovenijo prišla iz Maroka, Fatum Jhanema iz Sirije ter Teja Reba, aktivistka, ki z migrantkami neposredno dela. Moderacija in uvod: Lana Zdravković.

Razprava poteka v okviru predmeta Človekove pravice in zagovorništvo (prof. Irena Šumi) v organizaciji Mirovnega inštituta in Fakultete za socialno delo.

Vabilo