Javnost je izginila. Razpustila se je.
13. 3. 2017 | Človekove pravice in manjšine, Politika
Intervju z dr. Nežo Kogovšek Šalamon, direktorico Mirovnega inštituta in eno najbolj argumentiranih in neizprosnih kritičark odnosa slovenske države do beguncev in migrantov v Sobotni prilogi časopisa Delo.
“Tisti del civilne družbe, ki je organiziran v nevladnih organizacijah in raziskovalnih inštitutih, delujočih na področjih humanizma, družboslovja, zagovorništva, varstva pravic, je bil zelo aktiven. Vključno z Mirovnim inštitutom, kjer delam. Prek dvajset organizacij je podpisalo apele na vlado in državni zbor, naj zakona o tujcih ne sprejmeta. Nekaj neformalnih organiziranih skupin, ki delujejo na področju integracije in strpnosti, je tudi protestiralo. Odlično je, da se je oglasilo nekaj profesorjev prava in zakon označilo za neustrezen. Preostalih delov civilne družbe, ki bi izvajala nalogo psa čuvaja in se odzivala na dogajanje, nisem veliko zaznala. Razumem, da je težko, vsi imamo svoje obveznosti, a ko stanje stvari zahteva odziv, se je smiselno organizirati. Tudi mi smo se morali. Na inštitutu izvedemo več deset projektov na leto, pridobljenih prek javnih, zlasti mednarodnih razpisov, pa smo našli energijo tudi za to. Žal pa se je v medijih, z izjavami za javnost, s pismi poslancem in apeli na vlado, odzivalo zelo malo ljudi. Tu in tam je podporo po e-pošti izrazil kak znanec, nekaj ljudi je všečkalo objave na družabnih omrežjih, to pa je bilo tudi vse. Javnost je izginila. Razpustila se je. Nekateri se ukvarjajo s preživetjem, spet drugi si v svoji coni udobja ne želijo mazati rok z usodami migrantov. Še največ civilne družbe je bilo zaznati v prostovoljskih vrstah v času, ko je obstajal koridor. Škoda, da se več tistega potenciala, ki se je oblikoval na ravni humanitarnosti, ni ohranilo tudi na pravno-politični ravni.”
Intervju v celoti.
