Ustavno sodišče je zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo pobudi Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS) za oceno ustavnosti novele Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD), ki je (žal samo nekaterim) izbrisanim omogočal ureditev dovoljenja za stalno prebivanje, in Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP).

Matevž Krivic je za časopis Delo pojasnil, da je ustavno sodišče že leta 2007 sprejelo sporen sklep, da ne bo sprejemalo v obravnavo pobud za oceno (ne)ustavnosti zakonov, dokler prizadeti ne izčrpajo vseh upravnih in sodnih poti. Šele ko izčrpajo vsa sredstva, se lahko obrnejo še na ustavno sodišče. V praksi bo to pomenilo veliko število nepotrebnih upravnih in sodnih postopkov, preden bodo sporna vprašanja končno le prišla pred ustavno sodišče.

Na odločitev ustavnega sodišča je zaman čakalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice – po mnenju Matevža Krivica vsaj o tem, ali so dopustne veliko nižje odškodnine od tistih, ki jih je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji prisodilo Evropsko sodišče.