Na tem mestu lahko preberete vse informacije v zvezi z urejanjem statusa in v zvezi z odškodnino.
Urejanje statusa:
Trenutno ni na voljo nobenega posebnega zakona, po katerem bi izbrisani iz registra stalnega prebivalstva lahko urejali svoj status v Sloveniji. Do 24.7.2013 so izbrisani lahko zaprosili za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi posebej njim namenjenega Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD). Ta je bil sprejet leta 1999, nato pa je bila leta 2010 sprejeta novela zakona (ZUSDDD-B), ki je omogočila pridobitev statusa tudi tistim izbrisanim, ki so po letu 1990 dlje časa živeli ali še živijo v tujini. Zakon je veljal le 3 leta in rok za vložitev prošnje je bil 24.7.2013. Ta zakon torej ne velja več. Glede na statistične podatke (vir: MNZ) je bilo kar nekaj prošenj vloženih tudi po tem roku, vendar so jih upravni organi zaradi zamude roka zavrgli.
Izbrisani, ki še nimajo urejenega statusa v Sloveniji in niso pravočasno (do 24.7.2013) vložili prošnje za izdajo dovoljenja za stalno bivanje po ZUSDDD-B, lahko sedaj svoj status urejajo – enako kot vsi ostali tujci, ki niso bili izbrisani – edino po Zakonu o tujcih (link). To pomeni, da lahko najprej zaprosijo za dovoljenje za začasno bivanje (če izpolnjujejo pogoje navedene v zakonu) in šele nato, po petih letih prebivanja na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje. lahko zaprosijo za dovoljenje za stalno bivanje.
Tudi pravna sredstva, ki bi izbrisanim omogočala neposredno pridobitev slovenskega državljanstva pod posebnimi pogoji, niso na voljo. Izbrisani, ki še nimajo urejenega statusa, si morajo najprej urediti status tujca (dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje), šele nato pa lahko, če izpolnjujejo pogoje, na podlagi Zakona o državljanstvu RS (link) zaprosijo za sprejem v slovensko državljanstvo.
Za tiste, ki še ne veste, če ste bili izbrisani:
Seznam ali evidenca izbrisanih prebivalcev Slovenije ne obstaja. Če se želite prepričati, ali spadate med izbrisane, to storite s prošnjo za potrdilo iz evidence registra stalnega prebivalstva o preteklih prijavah stalnega prebivališča. Za to potrdilo zaprosite pri upravni enoti, na območju katere ste živeli v času izbrisa. Tukaj najdete primer prošnje.
Na podlagi te prošnje vam mora upravna enota izdati potrdilo o prijavljenih stalnih prebivališčih. Če potrdilo izkazuje, da ste imeli na dan 23.12.1990 v Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče in vam je prijava prenehala brez vaše odjave (še posebej, če vam je prijava prenehala na dan 26.2.1992), je to zadosten dokaz, da ste bili izbrisani.
Za tiste, ki ste vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD in vaš postopek še traja:
Prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD je bilo potrebno vložiti na pristojni upravni enoti. Pristojna upravna enota je tista, na katere območju živite, če pa živite v tujini, je to upravna enota, na območju katere nameravate prebivati, če vam bo dovoljenje za stalno prebivanje izdano in se boste vrnili v Slovenijo. Rok za vložitev prošnje je bil 24. 7. 2013.
Plačati je bilo potrebno upravno takso, ki znaša 96 EUR.
Več o pogojih, ki jih morajo izbrisani prebivalci izpolnjevati za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, lahko preberete v brošuri Ministrstva za notranje zadeve.
Prošnjo je bilo potrebno vložiti na predpisanem obrazcu (primer izpolnjenega obrazca), ki mu je bilo potrebno predložiti sledeče priloge in dokaze:
- Svojo fotografijo v velikosti 45 x 35 mm, ki je primerna za biometrične dokumente.
- Potrdilo o nekaznovanosti matične države, to je potrdilo iz kazenske evidence o tem, da niste bili pravnomočno obsojeni. Potrdilo ne sme biti starejše od treh (3) mesecev (če postopek dolgo traja, se lahko zgodi, da potrdilo ni več veljavno in je potrebno upravni enoti priskrbeti novo potrdilo).
- V Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji potrdilo izda Ministrstvo za notranje zadeve / lokalna Policijska uprava. Če je vaša matična država Srbija ali Črna gora, mora biti potrdilo o nekaznovanosti opremljeno tudi z žigom apostille v skladu s Haaško Konvencijo o odpravi potrebe overitve tujih javnih listin. Žig apostille v Srbiji/Črni gori pridobite na lokalnem sodišču.
- Na Hrvaškem potrdilo o nekaznovanosti izda Ministrstvo za pravosodje.
- S Kosova pa morate imeti potrdilo Sodnega sveta in hkrati tudi Generalne policijske direkcije). Za potrdilo Kosova je potreben postopek nadoveritve, kar pomeni, da potrdilo najprej overi Ministrstvo za zunanje zadeve Kosova, nato pa ga mora overiti še Veleposlaništvo Slovenije na Kosovem.
- Fotokopijo veljavnega potnega lista (če ga imate) ali kateregakoli drugega dokumenta, tudi če je neveljaven, v vsakem primeru pa priložite tudi fotokopijo potnega lista SFRJ ali osebne izkaznice SFRJ (če jih še hranite).
- Vso dokumentacijo, s katero razpolagate in lahko pomaga dokazati vaše navedbe glede bivanja v Sloveniji po 23. 12. 1990 (računi, pogodbe, zdravstvena dokumentacija). Če ste Slovenijo zapustili, je koristno predložiti dokumentacijo, ki dokazuje razloge za zapustitev države in poskusih vrnitve v Slovenijo (zlasti morebitne prošnje za izdajo dovoljenja za prebivanje ali fotokopije vstopnih vizumov). Svetujemo, da predlagate tudi zaslišanje (treh) prič, ki vaše navedbe lahko potrdijo. Priče predlagate tako, da organu sporočite njihovo ime, priimek in naslov.
Ker je bilo na obrazcu za vložitev prošnje malo prostora za vpisovanje podatkov, okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja za prebivanje, pa so lahko zelo zapletene, svetujemo, da svoji prošnji priložite življenjepis, s katerim pojasnite okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. V življenjepisu poskusite odgovoriti na vprašanja, ki jih najdete tukaj. V življenjepisu lahko navedete tudi seznam listin, ki jih prilagate, in imena in naslove prič, ki jih predlagate za zaslišanje.
Zelo pomembno je, da upravni enoti sporočite naslov, kjer boste pošto, ki vam jo bo pošiljala upravna enota, zagotovo prejeli. Če se boste tekom postopka selili, morate upravni enoti nujno sporočiti spremembo naslova. Na poziv upravne enote vedno odgovorite v roku, ki vam ga le-ta postavi. Če zahtevanih dokazil ali dokumentov ne morete priskrbeti v postavljenem roku, na upravno enoto naslovite prošnjo za podaljšanje roka, in sicer še pred potekom roka, ki vam je bil prvotno postavljen. V prošnji za podaljšanje roka navedite razlog, zakaj potrebujete več časa. Če se na pozive upravne enote ne boste odzvali, bo le-ta postopek ustavila in o vaši prošnji ne bo odločila. Če se vam to zgodi, prošnje ne morete še enkrat vložiti, ker se je rok za vlaganje prošenj že iztekel.
Otroci izbrisanih
Na podlagi novele Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) iz leta 2010 so lahko za izdajo dovoljenja zaprosili tudi otroci izbrisanih. Otroci izbrisanih so tisti, ki so bili rojeni po 25. 6. 1991 v Republiki Sloveniji in katerih vsaj eden od staršev je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po rojstvu otroka pa je pridobil dovoljenje za stalno prebivanje ali je bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije. Otroci izbrisanih niso tisti, ki so v času izbrisa (torej februarja 1992) bili mladoletni. Ti so bili v večini primerov – prav tako kot starši – izbrisani. Otroci izbrisanih so torej tisti, ki so bili rojeni po 25.6.1991.
Prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD so otroci izbrisanih lahko vložili na pristojni upravni enoti. Pristojna upravna enota je tista, na katere območju živite, če pa živite v tujini, je to upravna enota, na katere območju nameravate prebivati, če vam bo dovoljenje za stalno prebivanje izdano. Rok za vložitev prošnje je bila prav tako 24. 7. 2013 oziroma do vašega 21. leta starosti, če je ta rok daljši. Plačati je bilo potrebno upravno takso, ki trenutno znaša 96 EUR.
Več o pogojih, ki jih morajo otroci izbrisanih izpolnjevati za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, lahko preberete v brošuri Ministrstva za notranje zadeve.
Prošnjo je bilo potrebno vložiti na predpisanem obrazcu (primer izpolnjenega obrazca), ki je drugačen kot tisti za izbrisane. Preostali nasveti glede vlaganja prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje pa so enaki kot v primeru postopkov za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje izbrisanim.
Posebna (dopolnilna) odločba
Posebno odločbo pridobijo samo tisti izbrisani, ki so že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo v Sloveniji.
Posebna odločba je odločba, s katero se izbrisanim v Republiki Sloveniji prizna dovoljenje za stalno prebivanje za nazaj, od trenutka izbrisa iz registra stalnega prebivalstva pa do trenutka, ko so dovoljenje za stalno prebivanje ponovno pridobili, oziroma do trenutka, ko so bili sprejeti v slovensko državljanstvo. S tem se tudi šteje, da so izbrisani imeli v tem obdobju prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, na katerem so bili prijavljeni v času izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, čeprav to samo po sebi ne vzpostavlja nikakršnih pravic do ponovnega bivanja na tem naslovu.
Izbrisanim, ki so si že pred tem uredili dovoljenje za stalno prebivanje, je Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi odločbe Ustavnega sodišča v letu 2004 in potem v letih 2009 in 2010 avtomatično izdalo posebno odločbo.
Na podlagi novele Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) iz leta 2010 se izbrisanim, ki jim je na podlagi tega zakona izdano dovoljenje za stalno prebivanje, hkrati z dovoljenjem za stalno prebivanje po uradni dolžnosti izda tudi posebna odločba. Enako velja tudi za otroke izbrisanih, ki se jim na podlagi ZUSDDD izda dovoljenje za stalno prebivanje.
Če ste bili izbrisani, pa ste dovoljenje za stalno prebivanje pridobili na podlagi Zakona o tujcih, ste lahko do 24.7.2013 pri upravni enoti vložili prošnjo za posebno odločbo na za to predpisanem obrazcu.
Če ste bili izbrisani in ste bili sprejeti v državljanstvo Republike Slovenije, ne da bi vam bilo pred tem izdano dovoljenje za stalno prebivanje, potem posebne odločbe niste prejeli avtomatično. Na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) ste lahko do 24.7.2013 na upravni enoti vložili prošnjo za posebno odločbo na za to predpisanem obrazcu.
Otroci izbrisanih, ki ste že pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali ste bili sprejeti v slovensko državljanstvo, ste lahko pri upravni enoti do 24.7.2013 ali do vašega 21. leta starosti, če je ta rok daljši, vložili prošnjo za posebno odločbo na za to predpisanem obrazcu. V skladu s posebno odločbo se šteje, da imajo otroci izbrisanih v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, na istem naslovu kot tisti od staršev, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, v času od rojstva do pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje oziroma do sprejema v državljanstvo Republike Slovenije..
Odškodnine:
Kdo je po Zakonu o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva upravičen do odškodnine?
Po tem zakonu do odškodnine niso upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali pa je bil postopek ustavljen), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili.
To pomeni, da oseba, ki je vložila prošnjo za stalno bivanje že prej in bila zavrnjena, potem pa je po zadnjem veljavnem zakonu ZUSDDD-B prošnjo vložila še enkrat in bila zopet zavrnjena, do odškodnine ni upravičena. Hkrati pa zakon za to skupino upravičencev do odškodnine postavlja dodatni pogoj – izpolnjevati bodo morali pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, v obdobju od izbrisa pa do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi, zavrženju oz. sklepa o ustavitvi postopka. Ta skupina upravičencev bo torej morala dokazovati, da so v Sloveniji dejansko živeli, podobno, kot je bilo to potrebno v postopkih urejanja statusa po ZUSDDD-B (kar se je v praksi izkazalo za zelo problematično).
Do odškodnine po tem zakonu torej ne bodo upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje ali za državljanstvo) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji (ZUSDDD-B) iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.
Kako, kje in do kdaj se vloži zahtevek za odškodnino?
Od 18. 6. 2014 pa do 18. 6. 2017 (zakon določa rok 3 let) pa lahko izbrisani, ki so po zakonu do odškodnine upravičeni, na upravnih enotah v Sloveniji vlagajo zahtevke za odškodnino. Potrebni so le osebni podatki oziroma osebni dokument, davčna številka, bančni podatki in trr. Če imate posebno / dopolnilno odločbo, lahko zahtevku priložite kopijo, ni pa nujno. Za ta upravni postopek, ki je preprost in ga lahko sprožite sami, se ne plača nobena taksa.
Posameznik ali posameznica pa se lahko odloči še za uveljavljanje odškodnine v sodnem postopku. Za to je potrebno vložiti tožbo na sodišču v Sloveniji do 18.6.2017. Ta postopek je ločen od upravnega postopka in bolj zapleten, zato predlagamo, da se najprej posvetujete s svojim odvetnikom oz. odvetnico.
Višina odškodnine:
Višina odškodnine, o kateri bodo odločale upravne enote v upravnih postopkih, se izračuna za obdobje od izbrisa do ponovne ureditve statusa (dovoljenja za stalno prebivanje ali sprejetja v slovensko državljanstvo) v višini 50 evrov za vsak polni mesec.
V sodnem postopku bo potrebno dokazati, da je posamezniku ali posameznici nastala škoda, zaradi katere mu/ji pripada višja odškodnina od tiste, ki je bila določena v upravnem postopku. Skupna odškodnina bo znašala največ trikratni znesek odškodnine, določene v upravnem postopku.
Za lažje razumevanje navajamo primer: nekdo, ki je bil izbrisan 5 let (ki je po petih letih dobil dovoljenje za stalno bivanje ali bil neposredno sprejet v slovensko državljanstvo), bi bil upravičen do pavšalnega zneska 3.000 eur v upravnem postopku; če se ta oseba odloči še za sodno pot, je višina najvišje možne skupne odškodnine že vnaprej omejena na skupni znesek 9.000 eur (torej v primeru, da v upravnem postopku dobi 3.000 eur, lahko potem v sodnem postopku dobi še največ 6.000 eur).
Poleg denarne odškodnine zakon omenja tudi nekatere druge oblike »pravičnega zadoščenja« za izbrisane: plačilo prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, vključitev v programe socialnega varstva, olajšave pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, enako obravnavanje pri reševanju stanovanjskega vprašanja, dostop do državnih štipendij ter do izobraževalnega sistema.
Način izplačila:
Odškodnina se izplača v največ 5 obrokih in sicer: znesek do 1.000 eur se upravičencu izplača v enem znesku v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe ali sodbe, odškodnina v višini do 2.000 eur se upravičencu izplača v dveh obrokih– prvi obrok v višini 1.000 eurov se izplača v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe ali sodbe, drugi obrok pa eno leto po zapadlosti prvega obroka– in tako naprej do 5 obrokov v 5ih letih, če gre za odškodnino v znesku nad 4.000 eur.
V primeru, če iz kakršnega koli razloga izplačilo odškodnine ni možno na vaš tekoči račun, se to lahko uredi tudi preko poštne nakaznice.
Izbrisani, ki so vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo, vloge pa še niso rešene:
Izbrisani, ki so imeli ob začetku uporabe zakona (18. 6. 2014) vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo, vloge pa bodo rešene šele po 18.6.2014, bodo lahko za odškodnino zaprosili v roku treh let po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje oz. državljanstva. Način izplačila bo enak kot opisujemo zgoraj.