V zadnjem času se je na nas obrnilo precejšnje število ljudi z vprašanji glede urejanja pravnega statusa izbrisanih v Sloveniji in glede pravice do odškodnine, zato tudi tukaj še enkrat objavljamo odgovore na pogosto zastavljena vprašanja.
Urejanje statusa
Trenutno ni pravnega sredstva za urejanje statusa izbrisanih v Sloveniji, saj je zadnji veljavni zakon (ZUSDDD-B) prenehal veljati 24. 7. 2013. To pomeni, da so izbrisani imeli možnost vložiti prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje le do 24. 7. 2013. Tisti, ki so ta rok zamudili, sedaj možnosti za urejanje dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi posebne zakonodaje za izbrisane nimajo (na podlagi ZUSDDD-B). Trenutno obstajajo samo pravne možnosti na podlagi Zakona o tujcih, torej pod enakimi pogoji kot to velja za vse tujce na splošno, pri čemer je najprej potrebno urediti dovoljenje za začasno prebivanje, šele nato pa je (ob izpolnjevanju pogojev) možno urediti dovoljenje za stalno prebivanje.
Kaj se zgodi, če izbrisani prošnjo na podlagi ZUSDDD-B vložijo kljub poteku roka:
Nekaj oseb nas je obvestilo, da so prošnjo vložili po 24. 7. 2013 (torej po tem, ko je rok že potekel), upravne enote so vloge sprejele, strankam izdale plačilne naloge za plačilo upravne takse, ki v tem postopku znaša okrog 95 eur, hkrati pa stranke obvestile o tem, da se njihove prošnje ne bodo obravnavale, saj so bile vložene po poteku omenjenega roka. Izbrisanim zato svetujemo, da prošenj na podlagi ZUSDDD-B ne vlagajo.
Odškodnine
Dne 21. 11. 2013 je bil sprejet Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), vendar se bo začel uporabljati šele 18. 6. 2014. To pomeni, da do 18. 6. 2014 izbrisani, ki so po tem zakonu upravičeni do odškodnine, ne morejo vložiti zahtevka za odškodnino.
Od 18. 6. 2014 pa do 18. 6. 2017 (zakon določa rok 3 let) pa bodo izbrisani, ki so po tem zakonu do odškodnine upravičeni, lahko na upravnih enotah v Sloveniji vlagali zahtevke za odškodnino. Izbrisani, ki bodo imeli 18. 6. 2014 vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v slovensko državljanstvo, vloge pa bodo potem rešene šele po 18.6.2014, bodo lahko za odškodnino zaprosili v roku treh let po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje oz. državljanstva.
Po tem zakonu do odškodnine niso upravičeni vsi izbrisani, temveč le tisti z urejenim statusom v Sloveniji (z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom) in tisti, ki so za dovoljenje za stalno prebivanje ali državljanstvo zaprosili po izbrisu in pred sprejemom zakona, namenjenega urejanju statusa izbrisanih, leta 2010 (ZUSDDD-B), a ga niso dobili (je bila njihova vloga zavrnjena, zavržena ali pa je bil postopek ustavljen), po prenovljeni zakonodaji iz leta 2010 pa zanj niso več zaprosili.
To pomeni, da oseba, ki je vložila prošnjo za stalno bivanje že prej in bila zavrnjena, potem pa je po zadnjem veljavnem zakonu ZUSDDD-B prošnjo vložila še enkrat in bila zopet zavrnjena, do odškodnine ni upravičena. Hkrati pa zakon za to skupino upravičencev do odškodnine postavlja dodatni pogoj – izpolnjevati bodo morali pogoj dejanskega življenja v Republiki Sloveniji, v obdobju od izbrisa pa do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi, zavrženju oz. sklepa o ustavitvi postopka. Ta skupina upravičencev bo torej morala dokazovati, da so v Sloveniji dejansko živeli, podobno, kot je bilo to potrebno v postopkih urejanja statusa po ZUSDDD-B (kar se je v praksi izkazalo za zelo problematično).
Do odškodnine po tem zakonu torej ne bodo upravičeni vsi tisti izbrisani, ki po izbrisu svojega statusa v Sloveniji niso urejali (niso vložili prošnje za stalno bivanje ali za državljanstvo) in tisti, ki so prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno bivanje vložili po zadnji veljavni zakonodaji (ZUSDDD-B) iz leta 2010 in so bili zavrnjeni. Prav tako glede na ta zakon do odškodnine niso upravičeni otroci izbrisanih in svojci tistih izbrisanih, ki so umrli.