Danes je Republika Slovenija šestim pritožnikom iz zadeve Kurić in drugi proti Sloveniji, o kateri je 26. junija 2012 odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice, izplačala odškodnino za nematerialno škodo v višini 20.000 EUR. Prejem odškodnine je 14. 9. 2012 do 12. ure potrdil tudi eden od pritožnikov.

Izplačilo odškodnine za pritožnike pomeni sploh prvo in vsaj delno zadoščenje, ki so ga v dvajsetih letih po izvedbi izbrisa prejeli zaradi nezakonitega odvzema pravnega statusa in zaradi dolgotrajnega trpljenja, ki je temu sledilo. Hkrati gre tudi za prva izplačila odškodnin izbrisanim prebivalcem nasploh. Izplačila predstavljajo pomembno prelomnico za vse žrtve izbrisa, izjemnega pomena pa so tudi za ustavnost in varstvo človekovih pravic v Sloveniji. Današnji dan je namreč pomemben za vse ljudi v Sloveniji, saj odškodnine zaradi izbrisa predstavljajo upanje za vse tiste, ki so izgubili vero v pravno državo. Dokazujejo, da je možno doseči pravico, tudi če to zahteva dolgotrajen boj in če je treba v ta namen uporabiti vsa možna pravna sredstva, vključno z Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Oblasti so z izplačilom odškodnin vendarle izkazale spoštovanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Izplačilo odškodnin pa je le prvi in lažji korak izvršitve sodbe. Drugi korak, ki zahteva vzpostavitev odškodninske sheme, bo mnogo težji, saj zahteva pripravo zakona in njegovo sprejetje v Državnem zboru. To predstavlja priložnost, da Vlada in Državni zbor pokažeta visoko raven pravne kulture in politične zrelosti, ki ju državljani od oblasti pričakujejo.

Evropsko sodišče za človekove pravice sicer postopka v tej zadevi še ni zaključilo, saj je za tri mesece odložilo odločanje o višini materialne škode. Državo je pozvalo, da v vmesnem času s pritožniki o tem doseže dogovor. Odvetnik pritožnikov Andrea Saccucci je opozoril, da je »sklenitev tovrstnega dogovora vsekakor v interesu države: če bo država sklenila dogovor s šestimi pritožniki, bo na ta način ohranila nadzor nad višinami odškodnine za materialno škodo za izbrisane nasploh. Če pa bo odločanje prepustila sodišču, bo tveganje za državo precejšnje. Merila, ki bi jih pri določanju višine odškodnine za teh šest pritožnikov uporabilo sodišče, lahko postanejo merodajna tudi za določanje višine odškodnine za ostale izbrisane prebivalce.«