MNZ je s posebno depešo naslovilo položaj gradbenih delavcev iz drugih republik SFRJ. S to depešo je posredovalo stališče o problematiki gradbenih delavcev, ki si po osamosvojitvi Republike Slovenije niso pridobili slovenskega državljanstva in so tako postali tuji državljani, delali pa so za slovenska gradbena podjetja. Z depešo je občinskim upravnim organom dovolilo, da se vsem delavcem (tujcem), ki imajo veljavno jugoslovansko potno listino, na prošnjo podjetja izda delovni vizum. Podjetje je moralo navesti čas, za katerega naj bi bil vizum izdan, vendar po navodilu MNZ upravni organi do sprejetja delovne zakonodaje niso smeli izdati vizuma za daljše obdobje od treh mesecev. V primeru, da tuji delavec nima jugoslovanskega potnega lista, lahko dobi potni list za tujca.

Ta depeša pojasnjuje, zakaj so nekateri izbrisani, ki so ostali brez veljavnih osebnih dokumentov, obdržali zaposlitev, ne da bi sami kaj storili za to – v njihovem imenu so za delovni vizum lahko zaprosili delodajalci. Po drugi strani pa so bili državljani drugih republik zaradi restriktivnih pogojev izdajanja delovnih vizumov, kratkega roka veljave in potrebe po stalnem obnavljanju v večji nevarnosti, da dobijo odpoved.